Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Že 40 let mineva od enega največjih uspehov slovenskega športa za katerega je bila zaslužna Mima Jaušovec
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Tistega popoldneva, 23. maja 1977, je prišel njen največji trenutek. V finalu Roland Garrosa je s 6:2, 6:7 in 6:1 premagala Romunko Florento Mihai. Za zmago je prejela le 5.000 mark, saj takrat še niso delili podobnih nagrad kot v zadnjih letih, ko zmagovalke grand slamov prejmejo preko 2 milijona evrov.
“Ko enkrat osvojiš tak turnir, si v zgodovino zapisan z zlatimi črkami. Še 40 let kasneje uživam privilegije in to vsakič, ko obiščem OP Francije.”
Leto kasneje se je ponovno uspela prebiti v finale, kjer je izgubila proti dolgoletni partnerki v igri dvojic Romunki Virginiji Ružiči.
Mima je zadolžena tudi za enega največjih skalpov v zgodovini tenisa, saj je edina teniška igralka, ki je eno največjih igralk v belem športu vseh časov, Martino Navratilovo v Wimbledonu na travnati podlagi uspela izločiti že v prvem krogu. Navratilova velja za popolno igralko na tej podlagi, saj je v Wimbledonu v vseh konkurencah (posameznice, dvojice in mešane dvojice) uspela turnir dobiti kar dvajsetkrat!
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Že 40 let mineva od enega največjih uspehov slovenskega športa za katerega je bila zaslužna Mima Jaušovec
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Tistega popoldneva, 23. maja 1977, je prišel njen največji trenutek. V finalu Roland Garrosa je s 6:2, 6:7 in 6:1 premagala Romunko Florento Mihai. Za zmago je prejela le 5.000 mark, saj takrat še niso delili podobnih nagrad kot v zadnjih letih, ko zmagovalke grand slamov prejmejo preko 2 milijona evrov.
“Ko enkrat osvojiš tak turnir, si v zgodovino zapisan z zlatimi črkami. Še 40 let kasneje uživam privilegije in to vsakič, ko obiščem OP Francije.”
Leto kasneje se je ponovno uspela prebiti v finale, kjer je izgubila proti dolgoletni partnerki v igri dvojic Romunki Virginiji Ružiči.
Mima je zadolžena tudi za enega največjih skalpov v zgodovini tenisa, saj je edina teniška igralka, ki je eno največjih igralk v belem športu vseh časov, Martino Navratilovo v Wimbledonu na travnati podlagi uspela izločiti že v prvem krogu. Navratilova velja za popolno igralko na tej podlagi, saj je v Wimbledonu v vseh konkurencah (posameznice, dvojice in mešane dvojice) uspela turnir dobiti kar dvajsetkrat!
V Cortini d'Ampezzo, na 46. svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, se je končal slovenski niz osvajanja medalj. O zadnjem delu prvenstva s tekmami v tehničnih disciplinah, oceni slovenske reprezentance in preostalih zanimivostih iz Italije so razglabljali športni novinarji Urban Laurenčič, Igor Tominec in Marko Polak
Raimmo Summanen je spregovoril o svoji karieri in tudi o hokeju danes.
Dobovcu je uspel veliki met: nastopil bo na zaključnem turnirju lige prvakov v dvoranskem nogometu. Vozovnico zanj je priboril v kazahstanskem Almatyju, kjer je na četrtfinalni tekmi z 2:1 premagal domači Aktobe. Eno pomembnejših vlog v ekipi aktualnih slovenskih prvakov ima Kristjan Čujec, ki se je na turnir najboljših prebil drugič v svoji karieri.
Dočakali smo začetek letošnje svetovne serije v kolesarstvu. Po zgodnji odpovedi dirke po Avstraliji se tekme na najvišji ravni začenjajo jutri v Združenih arabskih Emiratih. Tam bodo trije Slovenci, med njimi tudi zadnji zmagovalec francoskega Toura.
Radijsko moštvo na Rudnem polju za svetovno prvenstvo šteje šest članov, ni tako težko doseči popolne uigranosti, dirigenta niti ne potrebujemo, radi rečemo, da zlahka dihamo kot eno, povsem drugače je pri naših televizijskih kolegih. Da ponudijo vsem, ki so si zagotovili televizijske pravice za svetovno biatlonsko prvenstvo čim kakovostnejšo uslugo, jih je skoraj toliko kot vseh tekmovalcev in tekmovalk. Že priprave na prvenstvo so bistveno dolgotrajnejše. S pomembnostjo vloge pridejo številne dodatne koordinacijske zadolžitve.
Pogovor treh športnih novinarjev o dosedanjem poteku prvenstva v Cortini d'Ampezzo, smiselnosti in neposrečenosti paralelnih tekem ter nastopih slovenske reprezentance, ki v prvem delu prvenstva ni dosegla vidnejše uvrstitve in bo to lovila v tehničnih disciplinah.
Anže Lanišek se je še šestič v karieri uvrstil na zmagovalni oder. V letošnji sezoni je bil drugič drugi v Zakopanah.
Nedelja je ponudila z moškim smukom, kjer je zmagal Avstrijec Vincent Kriechmayr. Boštjan Kline je bil 15., Miha Hrobat je končal na 23. mestu.
Podeljene so Bloudkove nagrade in plakete za dosežke na področju športa. Zaradi pandemije je bila tokratna slovesnost precej drugačna, nagrajenci so bili predstavljeni v video obliki. Od skupno štirih nagrad sta bili dve podeljeni za življenjsko delo, dve pa za vrhunski dosežek
Alen Omič se po poškodbi vrača na parket. Na igrišču počasi začenja s treningi, pri tem pa mu pomaga pomočnik trenerja. V Franciji je z njim govoril Franci Pavšer, kjer mu je Alen zaupal kakšni so načrti kluba v prihajajočih dneh.
Pred vrhuncem sezone v alpskem smučanju smo v studiu združili komentatorske moči s televizijske in radijske strani. Tomaž Hudomalj in Igor Tominec ocenjujeta slovenske možnosti za medaljo v Cortini d'Ampezzo in napovedujeta, kdo bi lahko bil junak ali junakinja prihajočega prvenstva. Ali lahko Slovenija še sedmič zapored osvoji odličje in katere discipline bodo najzanimivejše s slovenskega zornega kota? Za popestritev pa so zraven še arhivski posnetki z zadnjega prvenstva v Aareju in izjave glavnih slovenskih adutov v Cortini. Pogovor je vodil Marko Polak.
Ob zaključku svetovnega rokometnega prvenstva v Egiptu se je izkazalo, da je bila najbolj uspešna takoimenovana skandinavska šola rokometa. Danci so v finalu premagali Švede in drugič zapored osvojili naslov prvakov. Presenečenje turnirja Švedi bodo že marca znova tekmec Slovenije v olimpijskih kvalifikacijah. Naša reprezentanca je bližje španskemu slogu igre, čeprav je selektor Ljubomir Vranješ Šved. Tekmovanja si sledijo hitro, časa za spremembe ni veliko, nekaterim reprezentancam je to na silo uspelo, a so pri tem morale trpeti in potrpeti na rezultatsko manj uspešnih turnirjih. Uroš Volk in Jure Natek sta ob koncu turnirja, ki zaradi okoliščin koronske sezone marsikomu ni dišal, vseeno ugotovila, da je bil za priljubljenost rokometa dobro, da je bil izpeljan ter pozvala vse mlade, ki zaradi ukrepov že od jeseni trenirajo le prek zoom-a, da vztrajajo še malo. Morda bodo prav oni nekoč igrali na takšnem tekmovanju.
Igre so odvisne od poteka pandemije. Tokijski organizatorji se na to ne ozirajo. Pripravljajo se kot da igre v vsakem primeru bodo.
Slovenska rokometna reprezentanca je po remiju z Egiptom, bilo je 25:25, ostala brez četrtfinalne vstopnice.
Ljubno je bilo drugo prizorišče letošnje sezone smučarskih skakalk. V soboto so na ekipni tekmi Slovenke dosegle prvo mesto, na posamični tekmi v nedeljo pa je Ema Klinec bila druga.
Meta Hrovat o tretjem mestu na 57. Zlati lisici v Kranjski Gori in Anže Lanišek o drugem mestu v Zakopanah.
Neveljaven email naslov