Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
Avtomobilistični šport se je pri nas začel pred 111-imi leti, motociklistični pa nekoliko kasneje. 29. avgusta 1920 je bila namreč organizirana prva dirka na našem ozemlju. V teh dneh tako mineva natanko 100 let, kar je Avto-moto zveza obeležila s slavnostnim dogodkom.
Pred začetkom dirke po Franciji 2020, kjer bosta med osrednjimi favoriti za končni uspeh tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo v podkastu razgljabljali skupaj s Primoževim zaupnikom in svetovalcem Primožom Čerinom in režiserjem dokumentarnega filma Moja pot na dirko po Franciji ter športnim novinarjem Davidom Črmeljem.
Po spomladanski prestavitvi s konca junija na konec avgusta in po večmesečnih ugibanjih o izvedbi, se bo v Nici vendarle konec avgusta začela 107. izvedba kolesarske dirke po Franciji. Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone letos ni samo to kot v običajnih letih, letos pomeni izvedba te dirke tako rekoč nujni pogoj za preživetje poklicnih moštev in kolesarstva na najvišji ravni nasploh. Da je izpeljava te prireditve ob trenutno drugem valu okužb s koronavirusom v Franciji sploh mogoča, so morali organizatorji pripraviti izjemno podroben in zaostren varnostni režim, ki bo varoval kolesarsko karavano. Vsi skupaj upajo, da bo to zadostovalo, da bodo vse do 20. septembra v Parizu v ospredju samo športni boji in rezultati.
Pred potovanjem na Madžarsko, kjer bodo nogometaši Celja igrali 1. krog kvalifikacij za Ligo prvakov z irskim Dundalkom, se je s kapetanom Celjanov Mitjo Lotričem pogovarjal Marko Cirman.
Sezona kolesarskih tekmovanj na najvišji svetovni ravni je po več kot štirimesečnem premoru zdaj v polnem razmahu, a v kolesarski sferi ni nič več tako, kot je bilo.
Športne zanimivosti in odmevi
Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je s Tomažem Lagerholzem govorila o trenutni formi in letošnji sezoni.
V začetku tedna se je v Španiji končalo košarkarsko državno prvenstvo. Naslov za sezono 2019/20 je osvojila Baskonija iz Vitorije, ki je v finalni tekmi premagala Barcelono. Za Baskonijo je v drugem delu sezone igral tudi Zoran Dragić, z njim pa se je po osvojitvi naslova pogovarjal Matej Hrastar.
V četrti, zadnji junijski oddaji Val kolesari smo bili v ljubljanskih Fužinah v koloparku, kjer smo preizkusili več vrst koles.
Državni prvak v cestni driki kolesarjev je Primož Roglič. V cilj na Ambrož pod Krvavcem je pripeljal pred drugim Tadejem Pogačarjem in tretjim Matejem Mohoričem. Vsi trije glavni akterji v izjavah po dirki.
328 klubskih nastopov, 158 golov. A mnogi menijo, da bi bila lahko njegova statistika še bolj polna. Makedonec, ki je v prvi polovici devedesetih zavil tudi na slovenska igrišča in pri nas živi tudi dandanes, je poznan predvsem tistim, ki se še spominjajo časov nogometnega prvenstva Jugoslavije. Bil je namreč eden od njegovih zadnjih zvezdnikov. V prispevku več o zvezdniku in dokumentarnem filmu, ki so mu ga avtorji posvetili pred dvajsetimi leti.
Edinstveni Brane Oblak je uradno izbran za najboljšega nogometaša prvih 50 let nogometa na slovenskem. O njem so govorili njegovi nekdanji soigralci pri Bayernu, Schalkeju in Hajduku. Karl Heinz Rummenigge, Klaus Fischer in Dražen Mužinič in Ivica Buljan.
V Jakopičevem parku smo se sprehajali z Rudijem Zavrlom, s katerim smo obujali spomine na začetke nogometa v Sloveniji.
20 let po nogometni pravljici smo bili na kultnem stadionu za Bežigradom, kjer smo se pogovarjali z akterjem gola, ki je Slovenijo najbolj približal Euru 2000.
20 let po uvrstitvi na Euro 2000 je spomine, kako je bilo potovati v Amsterdam z nami delil navijač Valter iz Ajdovščine.
Dvajset let pozneje smo se z nekdanjo desetico reprezentance in še vedno najboljšim strelcem izbrane vrste spomnili nastopa na evropskem prvenstvu in še posebej spektakularnega dvoboja v Charleroiju.
Nogometno Prekmurje se bo čez deset dni na Brdu pri Kranju predstavilo z obema pokalnima finalistoma, strast do te igre in svojega kluba pa so navijači soboške Mure dokazali v preteklih dneh. Za dvoboj s sežanskim Taborom, odigran pred praznimi tribunami, so se namreč množično odzvali pozivu "Küpi karto!" in kupili kar 10.000 spominskih vstopnic, s čimer so več kot dvakratno presegli trenutno kapaciteto stadiona Fazanerija.
Neveljaven email naslov