Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
V juliju se v naših športno rekreativnih oddajah posvečamo športnim panogam, ki bodo tudi letos del olimpijskih iger, pa morda o njih ne vemo prav veliko. Tokrat se bomo posvetili edinemu športu na poletnih olimpijskih igrah, v katerem so-tekmujejo tudi živali – govorili bomo o konjeništvu.
Če smo prejšnji teden v naši predolimpijski oddaji o rekreaciji govorili o športu, ki še ni imel slovenskega predstavnika na olimpijskih igrah, bo v tej oddaji drugače. Zadnja leta so pri nas v ospredju predvsem športnice in tudi v Parizu bomo imeli kar dve predstavnici - to bosta Ana Belac in Pia Babnik.
Slovenska reprezentanca je na evropskem nogometnem prvenstvu odigrala niz odličnih tekem, izkazala se je z borbeno, disciplinirano in zavzeto igro. Veliko zaslug za to ima selektor Matjaž Kek. Po tekmi je povedal, zakaj je bil izključen in kateri trenutek na tekmi se mu je zdel odločilen.
V torkovih dopoldnevih začenjamo novo serijo oddaj o športu in rekreaciji. Tokrat predstavljamo športe, ki sodijo v olimpijski program, a so morda nekoliko manj znani oziroma o njih ne govorimo toliko. Verjemite, da bo še kako zanimivo, pred prvo oddajo pa vam priporočamo, da si najprej na glavo nadenite čelado, saj gremo v BMX park.
Ponoči je v Dallasu potekala tretja tekma finala košarkarske lige NBA. Dobil jo je Boston, ki zdaj v finalni seriji vodi že s 3:0, povratek po takem zaostanku pa ni uspel še nobenemu moštvu v ligi. Luka Dončić je prvo ime teksaške ekipe in je izjemno priljubljen po celem svetu, ne le v Sloveniji in Dallasu. V trgovinah z navijaškimi artikli je v ospredju številka 77, (skoraj) vse se vrti okrog Dončića.
V Ajdovščini smo pozdravili tiste najhitrejše in najbolj vzdržljive tekače na resnično dolgih preizkušnjah v okviru Vipava trail teka. Zdi se kar malo neverjetno, da smo ljudje sposobni biti v pogonu toliko časa. Najdaljša preizkušnja je letos dolga kar 165 kilometrov, lanski zmagovalec Anže Sobočan pa je za celotno traso s potreboval 22 ur 32 minut in 27 sekund. Lani je bila trasa dolga 170 kilometrov.
Čez dober teden se bo sezona na najvišji ravni začela tudi za športne plezalce. Uvodni dve tekmi za svetovni pokal bosta na Kitajskem, vendar imajo letos najboljši plezalci le en cilj - olimpijske igre. Nastop v Parizu ima od Slovencev zagotovljen le branilka zlate medalje, Janja Garnbret, ostali so osredotočeni na boj za zadnje olimpijske vozovnice, ki si jih lahko priborijo na kvalifikacijskih tekmah.
Pri enaintridesetih letih je kariero sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc, lastnik velikega kristalnega globusa, zlatega orla in dvanajstih kolajn velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni se je spletlo cel kup zanimivih zgodb o uspehih, pa tudi razočaranjih.
Medtem ko alpske smučarke na daljnem severu v Aareju tekmujejo v dokaj zimskih razmerah in se merijo za točke na zadnji postaji svetovnega pokala pred finalom sezone v Saalbachu, pa je na moški strani po odpovedi tekem za Pokal Vitranc v Kranjski Gori tekmovalni premor pred finalom. Pokal Vitranc ni edina žrtev globalnega segrevanja, od 45 predvidenih tekem v moškem svetovnem pokalu jih bodo v tej zimi lahko izpeljali le 36, če ne bo kakšne nove odpovedi še v Saalbachu. Gre za rekorden, kar dvajseto odstoten osip v koledarju, kar bo zagotovo sprožilo temeljite analize pri Mednarodni smučarski zvezi po koncu sezone. Kaj odpoved Pokala Vitranc potegne za seboj v slovenskem smučanju in kakšne so dolgoročne perspektive alpskih tekem na najvišji ravni v Sloveniji?
Turno smučanje bo krstni nastop na olimpijskih igrah doživelo čez dve leti. V boj za nastop na največjem športnem tekmovanju se bo v naslednji sezoni podala tudi slovenska reprezentanca, ki v svoje vrste vsako leto uspešno privablja nove člane. Prvo slovensko odličje na evropskem prvenstvu je januarja osvojila Klara Velepec s srebrom v kadetski kategoriji. Skupaj s Klaro so nam turno smučanje predstavili še Maj Pritržnik, Luka Kovačič in selektor Robert Pritržnik.
Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?
V oddaji gremo na sneg, kjer bomo potrebovali ozke smuči in tekaške palice. Trening teka na smučeh postaja izziv tudi zaradi spremenjenih podnebnih sprememb, večina otrok iz osrednjega dela Slovenije pa se na trening vozi na Gorenjsko. Na Pokljuki smo se namreč pridružili mladim smučarskim tekačem na njihovem treningu.
Anna Maka je 31-letna poljska biatlonka, ki prihaja iz Zakopan. Zgodba njene družine se je s smučarskimi skoki začela prepletati dve desetletji nazaj – njena mama je oddajala sobe slovenskim smučarskim skakalcem in jim kuhala pravo domačo hrano. O spominih na slovenske smučarske skakalce, stkanih prijateljstvih in priljubljenosti zimskih športov na Poljskem ter obisku Planice.
Obiščemo klub, kjer so svoj potencial izkoristili člani družine Prevc, pa tudi drugi odlični skakalci. Ampak, saj ne gre le za dosežke. Mladi se s skoki ukvarjajo predvsem zaradi druženja in zabave. Kako izgleda trening smučarskih skokov?
V februarju ob torkih vabimo na šport oziroma vas opominjamo na pomembnost gibanja. V seriji štirih oddaj naši športni novinarji obiščejo treninge mladih športnikov, ki se ukvarjajo z zimskimi aktivnostmi. Nekajkrat tako stopijo na smuči, za uvod pa kar na drsalke.
Sani Bečirović je junija lani postal tehnični direktor trofejnega košarkarskega kluba Panathinaikos iz Aten. Grški velikan je postaja našega nekdaj odličnega košarkarja že tretjič: za Panathinaikos je igral med leti 2006 in 2008 in takrat pod vodstvom Željka Obradovića postal evropski klubski prvak. Leta 2015 se je za kratko vrnil v vlogi pomočnika trenerja, zdaj je zasedel visoko in odgovorno funkcijo v klubski hierarhiji. “Pritisk je vedno ogromen, vzdušje je neverjetno, a pričakujejo se le zmage. Kvalifikacijska tekma s Slovenijo v Pireju tukaj še ni tema. Seveda pa upam, da se bosta na parketu pomerila Luka in Giannis in da se bomo uvrstitve na olimpijske igre na koncu veselili mi.” S Sanijem Bečirovićem se je v Atenah srečal Luka Hvalc.
Alpska smučarka Meta Hrovat se je pred začetkom prejšnje zime pri 24-ih letih odločila, da je s tekmovalnim smučanjem preveč zasičena, da bi lahko nadaljevala kariero vrhunske športnice. Po sezoni premora pa jo je ta šport "poklical" nazaj in lani spomladi se je še bolj intenzivno kot prej vrnila v proces treningov. Na poletnih testiranjih fizične pripravljenosti je bila še boljša kot prej, toda z intenzivnimi treningi so vedno bolj intenzivne postajale tudi bolečine, ki so jo spremljale zaradi minulih poškodb. Vrnitev na tekme se je odmikala in odmikala. Zdaj 25-letna Kranjskogorčanka je na koncu ugotovila, da bodo tekmovalne smuči na žalost kar za vedno morale ostati v kotu. Njen izkupiček je torej dokončno – štirikrat stopničke v svetovnem pokalu in sedmo mesto na olimpijskih igrah.
Jakov Fak je zaradi bolečin v hrbtu izpustil celoten spored tekem ta konec tedna v Anterselvi. 36-letnik v zadnjem desetletju sodi med najboljše, zato ga v vlogi gledalca nismo vajeni. V pogovoru več o omenjenem, ter tudi o pričakovanjih na prihajajočem svetovnem prvenstvu na Češkem.
Izjemni uspehi slovenskih športnikov so se vrstili tudi v letu 2023. Najboljši so tako stanovitni, da so njihovi vrhunski dosežki postali skoraj samoumevni - še zdaleč niso. Tudi zato v oddaji delamo korak nazaj, da radijsko prečešemo najbolj izstopajoče dosežke in se spominjamo, da uspehi, četudi serijski, ne pridejo sami od sebe. Zanje je treba trdo delati, imeti izvenserijski talent in na koncu, v ključnem trenutku, takrat, ko je to najbolj pomembno, prikazati največ. Celotno športno uredništvo Vala 202 pod drobnogled jemlje najzanimivejše zgodbe, ki je jih spisalo leto 2023, in preko kviza prepleta zbir ključnih športnih trenutkov tega leta.
Slovenski finalist Žan Kranjec se je na poledeneli progi na postavitvi trenerja Matjaža Požarja zelo dobro znašel in zasedel tretje mesto. Drugi je bil po izjemnem finalu Hrvat Filip Zubčić. Švicar Marco Odermatt je zmagal na prvem od dveh veleslalomov za svetovni pokal alpskih smučarjev v Alta Badii.
Neveljaven email naslov