Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
Žan Kranjec je na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu prišel do srebra v veleslalomu. Odlično je odpeljal srednji in spodnji del druge vožnje in iz 8. mesta po prvi vožnji prišel do končnega 2. mesta.
Žan Kranjec je prišel do srebrne medalje na olimpijskih igrah v Pekingu. Po uspehu se je odzval tudi trener slovenskih alpskih smučarjev Klemen Bergant.
Slovenski četverici na veliki skakalnici ni veliko zmanjkalo do novega uspeha, se je pa med vsemi izkazala z najbolj homogeno in enakovredno ekipo posameznikov. S svojimi dosežki so napovedali boj za najvišja mesta na ekipni tekmi. V oddaji izveste, da norveška biatlonca, brata Boe, izvirata iz krajev, ki so znani po odličnih nogometaših in kako dobro je na olimpijski veleslalom pripravljen Žan Kranjec.
Tisti, ki ste si ogledali ekipno tekmo akrobatskih smučarjev ta teden, ste morda opazili, da je imel eden od kanadskih tekmovalcev slovensko ime. Miha Fontaine je skupaj s svojimi reprezentančnimi kolegi osvojil bronasto medaljo, ime pa je dobil po nekdanjem slovenskem olimpijcu. Njegov oče Nicolas je bil namreč najboljši prijatelj Mihe Galeta. Gale je nekdanji akrobatski smučar in trikratni udeleženec olimpijskih iger, že 15 let pa živi v Kanadi. Z njim se je pogovarjal Jože Pepevnik.
Sedmi tekmovalni dan je na olimpijskih igrah nastopilo deset slovenskih športnic in športnikov. Maruša Ferk Saioni je bila v superveleslalomu 23., Polona Klemenčič je za las ujela tekmo v zasledovanju, na veliki skakalnici pa so se vsi štirje Slovenci zanesljivo uvrstili na posamično tekmo. V Vrhuncih dneva boste slišali še, kako drugačen je dejansko kitajski umetni sneg in koga ljubitelji hokeja na Slovaškem še prav posebej spremljajo.
Med prvimi olimpijci, ki so nastopali pod slovensko zastavo, je bil biatlonec Boštjan Lekan. Ta je na največjem športnem tekmovanju Slovenijo kot tekmovalec zastopal dvakrat, kasneje je bil zraven tudi v drugačni vlogi znotraj reprezentance. V zadnjih letih je pogosto tudi v vlogi strokovnega komentatorja, sodeluje pa tudi s hrvaško biatlonsko reprezentanco.
Jamajka je na olimpijskih igrah doslej najpogosteje tekmovala v bobu. Najboljša jamajška uvrstitev doslej je deveto mesto Errola Kerra v smučarskem krosu. Jamajka ima tudi letos smučarja na zimskih olimpijskih igrah, prvič pa je to predstavnik v alpskem smučanju. Benjamin Alexander si je nastop v Pekingu zagotovil tik pred zdajci, le nekaj dni pred rokom za izpolnitev norme. 38-letnik je bil nekoč profesionalni DJ, na smuči pa je prvič stopil šele pred šestimi leti, po zaslugi vztrajnega dela, dobre opreme in ugodnega izhodišča, pa je uspel izpolniti svoje olimpijske sanje. Pred odhodom na igre se je z njim na brniškem letališču pogovarjal Luka Petrič.
Šesti tekmovalni dan je na olimpijskih igrah nastopilo šest slovenskih športnic in športnikov. Smučarska tekačica Anamarija Lampič je bila na 10 kilometrski razdalji 17., v alpski kombinaciji pa odstop za Nejca Naraločnika in Miho Hrobata. V Vrhuncih dneva boste slišali še kdo od slovenskih skakalcev bo nastopil na posamični tekmi na veliki skakalnici, kako je Norvežanka Therese Johaug pri drugi zlati medalji, da se zlata znova veselijo v družini Strolz, Uroš Volk in Tomaž Langerholz pa bosta povedala, kako je če ti kosilo pripravi robot.
Tudi v skeletonu smo Slovenci imeli predstavnika na olimpijskih igrah. To je bil pred 12 leti v Vancouvru Anže Šetina, velik ljubitelj hitrosti, lahko bi rekli kar odvisnež. A prav hitrost, motor, mu je le leto po omenjenih igrah že spremenila življenje, saj je v prometni nesreči izgubil očeta, Anže pa se je hitro moral spoprijeti s prevzemom njegovega posla. Dve leti kasneje je dobil hčer, kako bi se življenje zavrtelo brez omenjenih prelomnih dogodkov, pa bo vedno ostalo v zraku. A brez obžalovanja, čeprav se je Anže po Vancouvru pridružil mednarodni ekipi, ker so v njem prepoznali potencial - takšnega napredka od amaterja do olimpijca namreč še niso videli. V Kanadi se mu vse ni izšlo po željah, bil je 21., njegov dober prijatelj še danes, Latvijec Martins Dukars, pa je takrat osvojil prvo olimpijsko medaljo. Anže Šetina je bil v Vancouvru priča tudi nesreči Nodarja Kumaritashvilija, ki se je za Gruzijca končala tragično.
Športna reporterja Uroš Volk in Tomaž Langerholc sta se s hitrim vlakom podala v Peking. O prav posebni izkušnji več v prispevku.
Vse oči so usmerjene v Peking, kjer naši športniki dosegajo izjemne rezultate.Zakulisje dela športnega novinarja je velikokrat skrito očem javnosti. Kako izgledajo igre v času, ko so naši obrazi prekriti z maskami pa vam bo v športni razglednici predstavil Marko Cirman.
Alpska smučarka Andreja Slokar je bila po olimpijskem slalomu v cilju ena najbolj razočaranih. Temperamentna Primorka je po ognjevitem nastopu odličje zgrešila zgolj za desetinko, zlato kolajno za 22 stotink. V cilju ni zmogla skrivati solz, med najbolj potrtimi po svojem nastopu pa je bila tudi ameriška zvezdnica Mikaela Shiffrin, ki je še na drugi tekmi v Pekingu ostala brez uvrstitve. V oddaji izveste še, kako so se na prvem treningu na veliki napravi odrezali smučarski skakalci.
Pred dobrimi dvajsetimi leti deskanje na snegu ni bil priznan šport. Pionirji so ga šele ustvarjali, ob tem neizmerno uživali, a se spopadali z več kot le belimi strminami. Mednje spada tudi Polona Zupan, olimpijka, ki je leta 1998 v Naganu na snežni deski zastopala Slovenijo. Danes vodi družinsko podjetje Vita Center v Naklem, kjer se ukvarjajo s pripomočki za terapijo in rehabilitacijo - tako da vsaj delno ohranja stik s svetom športa. V svojih tekmovalnih dneh je bila v samem vrhu deskanja na snegu, takrat še pod organizacijo ISF (mednarodno deskarsko zvezo), kjer so imeli kar nekaj težav z večjim in bolj priznanim FIS-om. Težko si je predstavljati, da je olimpijska izkušnja lahko negativna, a ker šport še ni imel današnje veljave, je imela Zupanova tudi v domovini nemalo nevšečnosti. Zgodba se je zaključila leta 2002, ko kljub vrhunskim rezultatom s strani SZS ni dobila podpore in možnosti nastopa na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju, za kar še danes pravi, da je največje razočaranje v njeni karieri. Pogovor je pripravil Luka Skarlovnik.
Slovenska pravljica v Pekingu se nadaljuje. Bero odličij sta s srebrom in bronom povečala Tim Mastnak in Gloria Kotnik. V oddaji boste slišali kako družina Mastnak, kot deskarska ekipa v malem, na tekme svetovnega pokala potuje z avtodomom. 32-letna Velenjčanka pa je bila dolgo v širšem svetovnem vrhu. Po tem, ko si je vzela dolg premor zaradi materinstva, je bila danes v Pekingu med najboljšimi tremi na tekmi najvišje ravni.
Gloria Kotnik je na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bronasto medaljo, v čustvenem odzivu po uspehu kariere pa solza ni mogla zadržati.
Robert Mastnak je oče drugega današnjega dobitnika medalje Tima Mastnaka. Po tekmi se je z njim pogovarjal Igor Tominec.
Peter Kotnik je oče Glorie Kotnik. Sam je trener v deskanju na snegu in po današnji osvojeni medalji se je z njim pogovarjal Igor Tominec.
Tim Mastnak je v paralelnem veleslalomu osvojil srebro. Z njim se je pogovarjal Igor Tominec
V Džangdžjakovu so slovenski smučarski skakalci in skakalke poskrbeli za tretje odličje na igrah, drugo zlato. Slovenija je zmagala na mešani ekipni tekmi in prepričljivo, z ogromno prednostjo ugnala tekmice. V oddaji lahko slišite kako je Peter Prevc doživel svojo tretjo olimpijsko medaljo in da je bilo Uršo Bogataj strah med preverjanjem opreme, skoke štirih skakalk so namreč razveljavili zaradi neustrezne opreme. Pester dan na Kitajskem so dopolnili še alpski smučarji in smučarke ter biatlonki. Jutri v lovu na nove vrhunske uvrstitve še deskarji na snegu in smučarski tekači.
Slovenska mešana ekipa v postavi Nika Križnar, Timi Zajc, Urša Bogataj in Peter Prevc je na olimpijski tekmi poletela do zlata. Po zaslugi zlatega kvarteta bo dvanajstič pod petimi krogi zadonela Zdravljica. Po tekmi se je z njimi pogovarjal Dare Rupar.
Neveljaven email naslov