Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
V tretji epizodi podkasta Cepelin sta Jure Natek in Uroš Volk gostila enega naših najboljših vratarjev Gorazda Škofa. Osrednja tema so bili prav vratarji, danski Niklas Landin je na tekmi proti Sloveniji pokazal, zakaj ga upravičeno razglašajo za najboljšega na svetu. Škof je pohvalil slovenskega debitanta Jožeta Baznika, hkrati pa izpostavil, da je težava slovenskih vratarjev v zadnjih letih predvsem ta, da izkušenj na klubski ravni ne nabirajo na najvišji ravni in v večini nimajo vodilnih vlog.
Slovenska reprezentanca se je v prvi tekmi proti Severni Makedoniji za zmago morala potruditi. Uvodne tekme so redko lahke, sploh na prvenstvih stare celine. Naslednji krog v Debrecenz pa prinaša povsem drugačen izziv – dvoboj proti prvemu favoritu turnirja, Danski. Dvakratni svetovni prvaki niso vesoljci, čeprav igrajo najboljši rokomet na svetu pravi Jure Natek, Cepelinu pa se je tokrat s severa Evrope pridružil tudi krožni napadalec Miha Žvižej, ki živi in igra na Danskem.
Konzervativni Mednarodni olimpijski komite težko sprejema novosti. Le tem je v glavnem namenjal vlogo predstavitvenih športov.
Z evropskim prvenstvom v rokometu (13.1. - 30.1.2022) se vrača tudi valovski rokometni podkast Cepelin. Nekdanji dolgoletni reprezentant Jure Natek in radisjki rokometni reporter Uroš Volk bosta sproščeno klepetala tudi o dogajanju na Madžarskem in Slovaškem v januarju.
2021 je bilo leto, ko so lahko mnogi dočakali svoje zamujene priložnosti. Večino lanskih prestavljenih dogodkov so letos spravili pod streho. Marsikdaj so si tekmovanja sledila kot po tekočem traku, saj so v koledar pogosto zgnetli tudi tista, ki so bila predvidena za letos. Mnogokrat je to tudi pomenilo, da so si slovenski športni uspehi sledili eden za drugim. Razburljivih, zapomljivih in srhljivih trenutkov je bilo na pretek. V športnem uredništvu Radia Slovenija smo v oddaji Šport v letu izpostavili nekaj izstopajočih. Od zlatih iskric najuspešnejših olimpijskih iger doslej do odbojkarsekga niza za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal.
22. letnik v marsičem spominja na dva najboljša slovenska skakalca. Kdo je Lovro Kos in kako je pristal v ekipi za svetovni pokal? Z njim je spregovoril Boštjan Reberšak.
Olimpijsko odštevanje do Pekinga 2022 začinjamo z razmislekom o tem, če bodo velike športne prireditve v prihodnje čedalje bolj (ne)odvisne od vremena.
Športna pot 23-letnega Tadeja Pogačarja je bogata, a še vedno skoraj na začetku. Že pred zmago na Tour de l'Aveniru, odskočni deski za prihodnje šampione Toura, je imel predpogodbo z moštvom Združenih arabskih Emiratov. Leta 2019 je na španski Vuelti nizal uspeh za uspehom - tri etapne zmage in skupno tretje mesto je bil iztržek nad vsemi pričakovanji. Na cestni dirki državnega prvenstva 2020, je bil Primož Roglič močnejši, v vožnji na čas na Pokljuki pa je Pogačar z zmago naredil nekakšen nesluteni uvod v poznejši preobrat na francoskem Touru. Ob začetku predzadnje etape – vožnje na čas – je imel Roglič 57 sekund prednosti pred Pogačarjem, toda 19. september 2020 bo ob epskem zasuku za vedno zapisan v svetovno kolesarsko zgodovino. Svojo drugo zmago na Touru je Tadej Pogačar osvojil z ogromno prednostjo več kot petih minut, po Touru pa je še v isti sapi osvojil tudi bronasto olimpijsko medaljo v Tokiu na cestni dirki – vsega šest dni po koncu v Parizu.
22-letnica že nekaj let velja za najboljšo športno plezalko na svetu. Letos je postala športnica leta v domovini. V Tokiu je upravičila vlogo favoritinje, a priznala, da je čutila velik pritisk, čeprav je v finalu pokosila s konkurenco.
Kdo in kako se še odloča za izvedbo olimpijskih iger? Zakaj je tradicionalnih zimskih športnih prizorišč vedno manj med organizatorji največjih iger na svetu?
V drugi oddaji serije pred zimskimi olimpijskimi igrami govorimo o vrednotah in načelih olimpijskega gibanja. Je res važno le sodelovati in ne zmagati? O vrlinah in predvsem poštenosti smo se pogovarjali z dr. Milanom Hosto.
Bo olimpijsko načelo - pomembno je sodelovati in ne zmagati, aktualno tudi v prihodnosti?
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
V torek se je na ledeniku nad Söldenom smrtno ponesrečil najbolj znan slovenski deskar na snegu Marko Grilc. Grilc je bil prva vzhodno evropska zvezda deskanja v prostem slogu, tako na tekmovanjih kot na filmih, prek katerih je svoj vpliv v teh krogih nenehno potrjeval v 30-ih letih, kolikor jih je prebil na snežni deski. Z njo je bil kot eno. Navdušil in navduševal je za ta šport številne mlade.
Pod največji uspeh lanske zime je podpisana ženska skakalna reprezentanca - na čelu z dobitnico velikega kristalnega globusa Niko Križnar in svetovno prvakinjo s srednje naprave Emo Klinec. Skakalke letos čaka rekordno število tekem z vrhuncema na Ljubnem, kjer bodo silvestrovale, in na olimpijskih igrah v Pekingu.
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Le 11 Slovencev je večkrat zaigralo za nogometno reprezentanco kot Jasmin Kurtić. Jasmin je z namsi spregovoril o svojih nogometnih začetkih in o tem, kaj je bilo odločilno, da Slovenija do konca ni bila v igri za preboj v Katar.
V zadnji oddaji o športnikih in njihovih naslednikih smo odšli na teniško igrišče, kjer nas je prijazno sprejel najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene. Na treningu se mu je pridružil še najboljši slovenski mladinec Bor Artnak, dijak tretjega letnika gimnazije iz Litije. Njegov največji uspeh sta zaenkrat osvojitvi dveh medalj na evropskem prvenstvu.
V Laškem se je začel zadnji dan prvega od dveh turnirjev Odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu. Na turnirju je nastopila tudi zelo močna kitajska reprezentanca.
Neveljaven email naslov