Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
V osemdesetih Slovan, na prelomu tisočletja Prule. Oba sta bila v vrhu evropskega rokometa in oba sta doživela in doživljala slabe čase. Prule so popolnoma ugasnile pred petnajstimi leti, Slovan je živel na robu prve lige in nekaj sezon igral v 1.B ligi. Lani prestolnica sploh ni imela kluba med elito. Danes je drugače. Oba ljubljanska kluba bosta v aktualni sezoni igrala v prvi rokometni ligi.
V Sloveniji je na račun pestre ponudbe golf igrišč v velikem porastu tako imenovani golf turizem. "Slovenija ima idealno kombinacijo med številom golf igrišč in njihovo razdaljo, vsekakor pa tudi po kakovosti." - predsednik Golf zveze Slovenije Žiga Osterc
Finale košarkarske lige NBA se ni začelo po željah slovenskih privržencev športa. Kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Goran Dragić, se je veselil svojega prvega finala lige NBA, na katerega je čakal 12 let. Prvo tekmo je končal poškodovan, potem, ko je igrišče zapustil v drugi četrtini in se ni vrnil več v igro.
Zlati slovenski kapetan, Goran Dragić, v mehurčku lige NBA v resničnem svetu doživlja še druge športne sanje v svoji bogati karieri. Po Rašu Nesteroviću (2005), Benu Udrihu (2005 in 2007) ter Saši Vujačiću (2009 in 2010) bo četrti Slovenec, ki bo zaigral v finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu. Naskakuje šesti prstan za slovensko košarko. Pred začetkom finala smo se pogovarjali s sotvorcem evropskega zlata za Slovenijo pred tremi leti, takratnim selektorjem naše reprezentance Igorjem Kokoškovom. Foto: Bobo
Psihološka priprava je pomemben del priprave vrhunskega športnika, le ta vodi tekmovalce do največjih uspehov. Še preden se v plezalno steno uprejo soji žarometov, mora Janja Garnbret s svojim trenerjem Romanom Krajnikom preigrati vse možnosti in poskrbeti, da telesna moč sovpada s psihološko pripravljenostjo.
Delo športnikov, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. V naslednjih minutah boste izvedeli, da športna masaža ni zgolj uživanje na terapevtski mizi. Ugotavljali smo, kako poteka regeneracija pri kolesarjih.
Val 202 ponuja vpogled v delavnik športnikov. Njihovo delo, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. Preden stopijo v športne arene je opravljena večina dela, pa čeprav so merilo uspešnosti tekmovanja. Večkrat je prisotno razočaranje in je še težje začeti nov delavni dan. Jutro začenjamo v nogometni družbi, na zajtrku z nogometaši Maribora.
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Avtomobilistični šport se je pri nas začel pred 111-imi leti, motociklistični pa nekoliko kasneje. 29. avgusta 1920 je bila namreč organizirana prva dirka na našem ozemlju. V teh dneh tako mineva natanko 100 let, kar je Avto-moto zveza obeležila s slavnostnim dogodkom.
Pred začetkom dirke po Franciji 2020, kjer bosta med osrednjimi favoriti za končni uspeh tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo v podkastu razgljabljali skupaj s Primoževim zaupnikom in svetovalcem Primožom Čerinom in režiserjem dokumentarnega filma Moja pot na dirko po Franciji ter športnim novinarjem Davidom Črmeljem.
Po spomladanski prestavitvi s konca junija na konec avgusta in po večmesečnih ugibanjih o izvedbi, se bo v Nici vendarle konec avgusta začela 107. izvedba kolesarske dirke po Franciji. Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone letos ni samo to kot v običajnih letih, letos pomeni izvedba te dirke tako rekoč nujni pogoj za preživetje poklicnih moštev in kolesarstva na najvišji ravni nasploh. Da je izpeljava te prireditve ob trenutno drugem valu okužb s koronavirusom v Franciji sploh mogoča, so morali organizatorji pripraviti izjemno podroben in zaostren varnostni režim, ki bo varoval kolesarsko karavano. Vsi skupaj upajo, da bo to zadostovalo, da bodo vse do 20. septembra v Parizu v ospredju samo športni boji in rezultati.
Pred potovanjem na Madžarsko, kjer bodo nogometaši Celja igrali 1. krog kvalifikacij za Ligo prvakov z irskim Dundalkom, se je s kapetanom Celjanov Mitjo Lotričem pogovarjal Marko Cirman.
Sezona kolesarskih tekmovanj na najvišji svetovni ravni je po več kot štirimesečnem premoru zdaj v polnem razmahu, a v kolesarski sferi ni nič več tako, kot je bilo.
Športne zanimivosti in odmevi
Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je s Tomažem Lagerholzem govorila o trenutni formi in letošnji sezoni.
V začetku tedna se je v Španiji končalo košarkarsko državno prvenstvo. Naslov za sezono 2019/20 je osvojila Baskonija iz Vitorije, ki je v finalni tekmi premagala Barcelono. Za Baskonijo je v drugem delu sezone igral tudi Zoran Dragić, z njim pa se je po osvojitvi naslova pogovarjal Matej Hrastar.
V četrti, zadnji junijski oddaji Val kolesari smo bili v ljubljanskih Fužinah v koloparku, kjer smo preizkusili več vrst koles.
Neveljaven email naslov