Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetovnem prvenstvu v Dohi v oči bode skromen obisk umetno ohlajenega stadiona Khalifa. Katarci so se z organizacijo prvenstva sicer zelo potrudili, a očitno vendarle niso takšni atletski navdušenci, razen, kadar tekmuje kdo od domačih tekmovalcev.
Katarci so se z organizacijo atletskega svetovnega prvenstva zelo potrudili, a je razočaral obisk na stadionu Khalifa
Katar si za organizacijo prvenstva zasluži visoko oceno. Gostitelji radi pokažejo razkošje, ki ga imajo v tem obmorskem emiratu, zato logično niso zategovali pasu. A kaj, ko ne moremo mimo dejstva, da je vsako tekmovanje, ki ga organizira Katar pravzaprav zgolj poskusni zajček, ali pa priprava na leto 2022, ko bo tu svetovno prvenstvo v nogometu. Tokratna žrtev je bila atletika, ki se je znašla daleč stran od tradicionalnih prizorišč.
“To je atletika, ljudje niso ves čas prisotni na stadionu. To je prvi vidik. Drugi pa je tretji tekmovalni dan. Bila je nedelja, o kateri vsi mediji tako radi govorite. Nedelja je prvi delovni dan za Katarce in vse ostale, ki živijo tu. In na tem mestu moram omeniti še nekaj. Tekmovanje je bilo zelo pozno, trajalo je vse tja do polnoči, naslednji dan pa so morali vsi ljudje iti v službo. Ne vem, zakaj tako radi razlagate o praznih tribunah, pet dni nazaj so bile lepo polne in tudi nazadnje, ko je nastopal naš, katarski šampion.”
“Na prvenstvu v Sevilli leta 1999 so bile v prvih petih dneh tekmovanja tribune prav tako prazne, tudi v Edmontonu leta 2001. Pri nas bo šlo počasi na bolje, še posebej zdaj, ko sta medalji osvojila Barshim in Samba. To bo ljudi pripeljalo do tega, da se bodo bolj zanimali za atletiko se z njo ukvarjali, še posebej v Katarju in ostalih delih regije.”
Mubarak Mohammad Al Boainin se, tako kot njegovi rojaki, rad pohvali z najnovejšo tehnologijo in super gradbenimi podvigi.
“K nam je prišel nogometni klub Paris Saint Germain, naša infrastruktura pa omogoča številnim ostalim klubom imenitne razmere za bazične priprave v zimskem času. Katar je vozlišče športa, ogromno športov in dogodkov povezanih z njim se dogaja v Dohi. Leta 2022 bomo gostili svetovno prvenstvo, seveda pa ne smem pozabiti na svetovno klubsko prvenstvo, ko bodo tu decembra, na čelu z Liverpoolom, gostovali najboljši klubi iz posameznih celin.”
Gostiteljev ne zanima, če bodo objekti po takšnem tekmovanju kot je bilo svetovno prvenstvo v atletiki samevali, ali pa bili uporabljeni zgolj nekajkrat na leto. Katarcem glavo pere denar, poleg tega pa so tudi striktno voden narod. Skoraj v vsaki trgovini je uokvirjena slika šefa države, njihovega emirja Tamima bin Hamada Al Thanija.
“Katarci obožujemo našega emirja, ki zelo podpira šport in seveda tudi njegovo ekscelenco šejka Joaana Bin Hamada Al-Thanija, predsednika organizacijskega komiteja. Videli ste ga, kako se je veselil našega uspeha, na stezo je prišel pozdraviti športnike. Če so voditelji države ob nas nam to veliko pomeni, vodijo nas, predstavljajo nam vzor, tako ali tako pa je za nas šport način življenja.”
Nasvidenje, čez dve leti v ameriškem Eugeneu!
Na svetovnem prvenstvu v Dohi v oči bode skromen obisk umetno ohlajenega stadiona Khalifa. Katarci so se z organizacijo prvenstva sicer zelo potrudili, a očitno vendarle niso takšni atletski navdušenci, razen, kadar tekmuje kdo od domačih tekmovalcev.
Katarci so se z organizacijo atletskega svetovnega prvenstva zelo potrudili, a je razočaral obisk na stadionu Khalifa
Katar si za organizacijo prvenstva zasluži visoko oceno. Gostitelji radi pokažejo razkošje, ki ga imajo v tem obmorskem emiratu, zato logično niso zategovali pasu. A kaj, ko ne moremo mimo dejstva, da je vsako tekmovanje, ki ga organizira Katar pravzaprav zgolj poskusni zajček, ali pa priprava na leto 2022, ko bo tu svetovno prvenstvo v nogometu. Tokratna žrtev je bila atletika, ki se je znašla daleč stran od tradicionalnih prizorišč.
“To je atletika, ljudje niso ves čas prisotni na stadionu. To je prvi vidik. Drugi pa je tretji tekmovalni dan. Bila je nedelja, o kateri vsi mediji tako radi govorite. Nedelja je prvi delovni dan za Katarce in vse ostale, ki živijo tu. In na tem mestu moram omeniti še nekaj. Tekmovanje je bilo zelo pozno, trajalo je vse tja do polnoči, naslednji dan pa so morali vsi ljudje iti v službo. Ne vem, zakaj tako radi razlagate o praznih tribunah, pet dni nazaj so bile lepo polne in tudi nazadnje, ko je nastopal naš, katarski šampion.”
“Na prvenstvu v Sevilli leta 1999 so bile v prvih petih dneh tekmovanja tribune prav tako prazne, tudi v Edmontonu leta 2001. Pri nas bo šlo počasi na bolje, še posebej zdaj, ko sta medalji osvojila Barshim in Samba. To bo ljudi pripeljalo do tega, da se bodo bolj zanimali za atletiko se z njo ukvarjali, še posebej v Katarju in ostalih delih regije.”
Mubarak Mohammad Al Boainin se, tako kot njegovi rojaki, rad pohvali z najnovejšo tehnologijo in super gradbenimi podvigi.
“K nam je prišel nogometni klub Paris Saint Germain, naša infrastruktura pa omogoča številnim ostalim klubom imenitne razmere za bazične priprave v zimskem času. Katar je vozlišče športa, ogromno športov in dogodkov povezanih z njim se dogaja v Dohi. Leta 2022 bomo gostili svetovno prvenstvo, seveda pa ne smem pozabiti na svetovno klubsko prvenstvo, ko bodo tu decembra, na čelu z Liverpoolom, gostovali najboljši klubi iz posameznih celin.”
Gostiteljev ne zanima, če bodo objekti po takšnem tekmovanju kot je bilo svetovno prvenstvo v atletiki samevali, ali pa bili uporabljeni zgolj nekajkrat na leto. Katarcem glavo pere denar, poleg tega pa so tudi striktno voden narod. Skoraj v vsaki trgovini je uokvirjena slika šefa države, njihovega emirja Tamima bin Hamada Al Thanija.
“Katarci obožujemo našega emirja, ki zelo podpira šport in seveda tudi njegovo ekscelenco šejka Joaana Bin Hamada Al-Thanija, predsednika organizacijskega komiteja. Videli ste ga, kako se je veselil našega uspeha, na stezo je prišel pozdraviti športnike. Če so voditelji države ob nas nam to veliko pomeni, vodijo nas, predstavljajo nam vzor, tako ali tako pa je za nas šport način življenja.”
Nasvidenje, čez dve leti v ameriškem Eugeneu!
V obujanju olimpijski spominov smo prijadrali in to, kot boste slišali, dobesedno, do olimpijske marine v grški prestolnici! Kar 44 let je bilo osmo mesto, ki sta ga osvojila Janko Kosmina in Mario Fafangel v razredu zvezda na igrah v Rimu leta 1960, najboljša uvrstitev slovenskih jadralcev. Prav v domovini olimpijskih iger, v Atenah, pa je po vseh neuspelih poskusih v dobrih štirih desetletjih in ob takšnih jadralcih kot so bili Dušan Puh ali Tomaž Čopi in Mitja Margon, le uspelo. Aleš Smrekar bo z glavnim akterjem obujal spomine na zgodovinske igre za slovensko jadranje – gremo v avgust 2004.
Prvo olimpijsko medaljo v samostojni Slovenijo so navijači pričakovali že pozimi v Albertvillu, a je ni bilo. Glavni up za prvi olimpijski uspeh v Barceloni med 25. Julijem in 9. Avgustom pa je bil Rajmond Debevec, ki je slovensko olimpijsko reprezentanco kot zastavonoša popeljal tudi na osrednji stadion na otvoritvi in je tudi nastopal med prvimi. Na olimpijsko medaljo pa je bilo potrebno počakati do sobote prvega avgusta 1992, ko sta si jo na jezeru Banjoles priborila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj.
V olimpijskih spominih smo se vrnili k igram, ki jih je pred 32 leti gostil Los Angeles in kjer je prvič zlato olimpijsko odličje osvojila tudi Slovenka. Rokometašica Alenka Cuderman je bila članica reprezentance Jugoslavije, ki na igrah v Kaliforniji ni izgubila nobene tekme. Zlati olimpijec je bil tedaj tudi Rolando Pušnik, ki se je na igre vrnil tudi v slovenskem dresu 16 let kasneje.
Olimpijske spomine smo obujali z Ivom Daneuom in Aljošo Žorgo. Leta 1968 sta z jugoslovansko košarkarsko reprezentanco osvojila srebro.
Prav zdaj je Vasilij Žbogar v Braziliji, na predzadnjih pripravah, zadnje bodo konec meseca, tik pred začetkom bojev na olimpijskem regatnem polju. Izolan ima v vitrini že dve olimpijski kolajni – bron iz Aten in srebro iz Pekinga – je edini od naših tokratnih olimpijcev, ki je že stal na olimpijskem zmagovalnem odru.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega eura? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja v naslednjih minutah. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega euro? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja dobite v novem podcastu o Euro 2016. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
V seriji podcastov o evropskem nogometnem prvenstvu vam na Valu 202 ponujamo tudi prerez nekaterih najodmevnejših dogodkov dosedanjih Eurov. Od edinega slovenskega nastopa leta 2000 in tekme, ki jo je odločil met kovanca, do največjih senzacij, Danske in Grčije, ter najuspešnejših ekip vseh časov, trikratnih prvakov, Špancev in Nemcev. Vaš popotnik skozi zgodovino evropskih prvenstev je Luka Petrič.
To ni prvo tovrstno poročilo. Mnogi mediji, borci za človekove pravice in sindikati so že poročali, da so delavci, ki gradijo športne palače za turnir vseh turnirjev, katerega proračun se šteje v milijardah evrov – dejansko novodobni sužnji. Proračun prvenstva še šteje v milijardah evrov Katarci so se v zadnjih letih močno trudili, da bi popravili svojo podobo v očeh mednarodne javnosti – nemalokrat so sedmo silo povabili na mesto zločina in ji kazali, da so se razmere izboljšale – toda raziskovalci Amnesty International te trditve zavračajo.
Na Valu 202 imajo športni prenosi smučarskih skokov dolgo tradicijo, saj so naši najstarejši arhivski posnetki prenosov prav iz Planice. V zadnjih osmih letih so prenosi smučarskih skokov v domeni Boštjana Reberšaka. “Če nisi na prizorišču tekme, pravzaprav ne dobiš ničesar, saj so skakalci dostopni samo na tekmah.” Letos je še posebej veliko na terenu, saj je bil prisoten skoraj na vseh prizoriščih, kjer se je ustavila karavana skakalcev. Njegov urnik je precej zaseden, zato smo pogovor o njegovem delu, letošnji sezoni, Petru Prevcu in Planici, opravili kar med potjo na in iz prizorišča smučarskih skokov v Wisli na Poljskem.
Neveljaven email naslov