Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
22-letni namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki na olimpijskih igrah nastopa prvič, se je v svojem prvem dvoboju izkazal s psihološko trdnostjo, med drugimi poudarki oddaje sta še zanesljiva uvrstitev kanuista Benjamina Savška v polfinale slaloma na divjih vodah, in pripravljenost slovenskih košarkarjev pred krstnim nastopom na prestižnem olimpijskem turnirju.
Drugi dan v Tokiu je nastopilo 6 Slovencev. Darko Jorgić se je uvrstil v 3. krog namiznoteniškega turnirja, Benjamin Savšek in Eva Terčelj sta se na divjih vodah uvrstila v polfinale, judoist Adrian Gomboc je končal na 7. mestu.
Uvodni dan olimpijskih iger v Tokiu je postregel z novim mejnikom za slovensko kolesarstvo. Zanj je poskrbel Tadej Pogačar, ki je Sloveniji s 3. mestom priboril prvo kolesarsko odličje na olimpijskih igrah. Med poudarki oddaje so še gladka zmaga namiznoteniškega igralca Bojana Tokića, preostali slovenski nastopi ter rekordni dosežki za katere so na uradni prvi tekmovalni dan iger 32. olimpijade moderne dobe poskrbele dvigovalke uteži.
Po včerajšnjem odprtju se je danes v Tokiu začel prvi uradni tekmovalni dan iger 32. olimpijade. Izmed Slovencev so bili v tekmovalni areni tudi strelka, judoistka, namiznoteniški igralec in kolesarji s prvim vrhuncem iger, ki je obenem tudi nov slovenski olimpijski presežek.
S slavnostnim odprtjem se začenjajo 32. olimpijske igre moderne dobe. V Tokiu bo nastopilo 54 slovenskih športnikov.
Danes se s slovesnim odprtjem v Tokiu uradno začnejo olimpijske igre, kar pomeni, da je na vrsti še zadnja oddaja preodlimpijske rekreracije. V ciklu oddaj ste lahko v zadnjih petih tednih prisluhnili nekdanjim športnikom, ki so bili v času svoje kariere udeleženci olimpijskih iger. In če smo v prvi oddaji naredili rahlo spremembo, jo dajmo še v zadnji. Gosta obeh oddaj sta namreč še vedno aktivna športnika. V prvo smo povabili Dejana Fabčiča, ki se je v preteklem tednu še v svojem tretjem športu uvrstil na olimpijske igre in bo čez mesec dni Slovenijo zastopal na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Tam pa v tem tednu žal ne bo osemkratnega olimpijca in trikratnega dobitnika odličja na največjem športnem tekmovanju, strelca Rajmonda Debevca, gosta v tokratni oddaji.
Predstavljamo slovenske športnike; od tistih, ki že imajo olimpijsko odličje do tistih, ki si jih je dobro zapomniti.
Točno teden dni nas še loči do začetka olimpijskih iger v Tokiu. S pomočjo nekdanjih olimpijskih junakov se v naših rekreativnih oddajah že četrti teden spominjamo uspehov, s katerimi so nas na igrah razveseljevali do zdaj. Tokrat bo z nami nekdanji kajakaš Andraž Vehovar, ki je leta 1996 v Atlanti pri 24. letih osvojil srebrno olimpijsko medaljo, štiri leta kasneje pa čoln za vedno pospravil. Kmalu si je našel drugi izzive, bil leta 2008 tudi vodja olimpijske odprave v Pekingu, danes pa je uspešen solastnik podjetja, ki izdeluje kolesarsko opremo. Prav zato je je bilo popolnoma smiselno, da se mu Jure Jeromen in Nina Smole pridružita kar na kolesarski tur
Dvanajst košarkarskih reprezentanc se v teh dneh intenzivno pripravlja na olimpijski turnir, nekatere igrajo tudi pripravljalne turnirje. Slovenski košarkarji so včeraj začeli sklepni del priprav na igre. Po nekaj dneh odmora bodo na Bledu in v Radovljici poskusili še izboljšati igro, ki je bila na kvalifikacijah v Litvi na zelo visokem nivoju.
Tokratna olimpijska gostja je Maja Matevžič, ki je v zgodovino slovenskega športa zapisana kot tista tekmovalka, ki je dobila prvi teniški dvoboj za Slovenijo na olimpijskih igrah. Ljubljančanka ostaja zvesta svojemu športu tudi po karieri vrhunske športnice.
Na tekmi v težavnostnem plezanju v Villarsu v Švici je dosegla skupno 30. zmago v svetovnem pokalu, od tega 17. v njeni paradni disciplini. Odlična popotnica za Tokio 2020.
V drugi oddaji o športnikih olimpijcih bomo v nekoliko drugačni, a nič manj zabavni vlogi, spoznali Ljubljančana, ki se je že pred leti z družino preselil na obrobje prestolnice. Da so vrtna opravila še kako naporna in velikokrat povsem dovolj za vsakodnevno redno gibanje, bo v oddaji razložil Mitja Petkovšek.
Pred 4. etapo Dirke po Franciji smo se ozrli proti včerajšnji kaotični 3. etapi.
Slovenci so ligo narodov končali s porazom na tekmi za tretje mesto proti Francozom s 3:0. Slovenija je sicer redni del zaključila na tretjem mestu, v polfinalu pa je klonila prav tako s 3:0 proti Poljski.
Manj kot mesec dni nas še loči do začetka poletnih olimpijskih iger v Tokiu. Do takrat bomo v tedenskih rekreativnih oddajah predstavili nekdanje olimpijce, ki so po vrhunski športni karieri našli veselje v drugih oblikah rekreacije. Prav v prvi bomo sicer naredili izjemo, saj je Dejan Fabčič že dvakratni udeleženec paraolimpijskih iger, ki bo v naslednjih tednih lovil nastop še na svojih tretjih. In to že v svojem tretjem športu.
Dirka po Franciji letos začenja svoje tritedensko potovanje v Bretaniji, v mestu Brest. Prvi favorit dirke je Tadej Pogačar v dresu Emiratov. Tako ga označuje večina kolesarskih komentatorjev, tako pravijo tudi stavnice. Primož Roglič letos naskakuje Tour drugače. Opravil je skoraj dvomesečne priprave na veliki nadmorski višini in izpustil tudi vse dirke v pripravah na Tour. Ali bo to prineslo preobrat v primerjavi z lansko sezono, pa ta hip ne ve nihče. Pred začetkom Dirke po Franciji se pogovarjamo tudi o ambicijah preostalih dveh slovenskih kolesarjev na dirki, Luke Mezgeca in Mateja Mohoriča.
Slovenska košarkarska reprezentanca se bo čez teden dni odpravila v Litvo, kjer jo med 29. junijem in 4. julijem čakajo kvalifikacije za olimpijske igre. V družbi petih reprezentanc bo igrala za eno olimpijsko vozovnico, glavni konkurentki zanjo pa sta gostiteljica Litva in Poljska. Slovenija vse od naslova evropskega prvaka pred štirimi leti ni bila tako močna, za dvig navdušenja in nove olimpijske sanje pa so Slovenci poskrbeli tudi na petkovi tekmi. ki so jo dobili proti Hrvaški.
Slovenske košarkarice nastopajo na evropskem prvenstvu v Franciji v Strasbourgu, ki velja tudi za nogometno mesto. Dare Rupar, ki v Alzaciji spremlja slovenske košarkarice, se je z Aljažem Golčerjem pogovarjal o košarkarskem in nogometnem evropskem prvenstvu, trenutni situaciji v Franciji in kolesarstvu. Tour de France se začne že naslednji teden.
Že lani smo bili priča velikemu porastu obiskovalcev v slovenskih gorah, letos je stanje ob začetku poletne sezone podobno. V ta namen je Planinska zveza Slovenije v tem tednu v planinskem domu v Kamniški Bistrici pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila nekaj napotkov, kako v trenutnih razmerah varno v gore. V naslednjih minutah več tudi o tem, kakšne bodo v prihodnjih mesecih omejitve v gorskih kočah.
Slovenski košarkar Luka Dončić bo po štirih letih znova zaigral za slovensko reprezentanco. Franci Pavšer in ostali novinarji so se z njim pogovarjali o nastopu na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah, pripravah, vrniti v reprezentanco in o pretekli sezoni v ligi NBA.
Neveljaven email naslov
