Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Igor Tominec je govoril o izvedbi letošnjih olimpijskih iger v Tokiu. Kako poteka pot od prizorišča do prizorišča in kakšni so občutki ob spremljanju uspehov športnikov.
Slovenski košarkarji nadaljujejo z odlični predstavami. S 116:81 so premagali domačine Japonce. Kanuistka Alja Kozorog je v slalomu na divjih vodah končala na 12. mestu.
Primož Roglič je spisal eno najlepših športnih zgodb v kolesarstvu. Po številnih padcih v tej sezoni je svetovno konkurenco pokoril v vožnji na čas in Sloveniji privozil drugo zlato medaljo. Slišali boste, kako je selektor Andrej Hauptman spodbujal svojega varovanca v zadnjih metrih, kako čustveno je vse skupaj doživela radijska ekipa na prizorišču in kaj pravijo najzvestejši navijači v njegovih domačih krajih.
Peti tekmovalni dan 32. olimpijade in četrta medalja, druga zlata. Uspeh, s katerim je Slovenija na pragu dosežka na doslej najuspešnejših igrah v Pekingu 2008, od koder se je vrnila s petimi kolajnami. Danes zlato v disciplini, v kateri je Slovenija svetovna velesila.
Najboljša slovenska judoistka zadnjih let je še enkrat več dokazala, da je iz pravega testa, ko nastopa na največjih tekmovanjih. Svojo bero odličij je obogatila s srebrom, sicer pa sta navdušila še tekvondoist Ivan Trajković in namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki je poskrbel za največji uspeh slovenskega namiznega tenisa na olimpijskih igrah.
Tina Trstenjak je osvojila srebrno medaljo. Darko Jorgić se je uvrstil med 8 najboljših. Ivan Trajkovič je ostal brez medalje v borbi za bron.
Sara Isaković je bila gostja v terenskem studiu na Bledu. Danes se ukvarja z raziskovanjem na področju psihologije optimalnega nastopanja. V pogovoru se je spomnila tudi svoje srebrne medalje iz Pekinga.
Slovenija je tretji tekmovalni dan na olimpijskih igrah v Tokiu prišla do druge medalje. Kanuist Benjamin Savšek je z naslovom olimpijskega prvaka bronasti medalji kolesarja Tadeja Pogačarja v slovensko zbirko dodal zlato odličje. Blizu medalji je bila tudi judoistka Kaja Kajzer. Odlično še naprej nastopata namiznoteniška igralca Bojan Tokić in Darko Jorgić. Fantastično pa so olimpijski turnir začeli slovenski košarkarji, ki so za uvod prepričljivo premagali svetovne podprvaki Argentince.
Tretji tekmovalni dan na olimpijskih igrah v Tokiu je bil izjemno uspešen za Slovenijo, kanuist Benjamin Savšek je postal olimpijski prvak. Navdušila je tudi slovenska košarkarska reprezentanca, ki je v krstnem olimpijskem nastopu visoko premagala Argentino, namiznoteniška igralca Darko Jorgič in Bojan Tokič sta se uvrstila v naslednji krog, judoistka Kaja Kajzer pa je osvojila peto mesto.
22-letni namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki na olimpijskih igrah nastopa prvič, se je v svojem prvem dvoboju izkazal s psihološko trdnostjo, med drugimi poudarki oddaje sta še zanesljiva uvrstitev kanuista Benjamina Savška v polfinale slaloma na divjih vodah, in pripravljenost slovenskih košarkarjev pred krstnim nastopom na prestižnem olimpijskem turnirju.
Drugi dan v Tokiu je nastopilo 6 Slovencev. Darko Jorgić se je uvrstil v 3. krog namiznoteniškega turnirja, Benjamin Savšek in Eva Terčelj sta se na divjih vodah uvrstila v polfinale, judoist Adrian Gomboc je končal na 7. mestu.
Uvodni dan olimpijskih iger v Tokiu je postregel z novim mejnikom za slovensko kolesarstvo. Zanj je poskrbel Tadej Pogačar, ki je Sloveniji s 3. mestom priboril prvo kolesarsko odličje na olimpijskih igrah. Med poudarki oddaje so še gladka zmaga namiznoteniškega igralca Bojana Tokića, preostali slovenski nastopi ter rekordni dosežki za katere so na uradni prvi tekmovalni dan iger 32. olimpijade moderne dobe poskrbele dvigovalke uteži.
Po včerajšnjem odprtju se je danes v Tokiu začel prvi uradni tekmovalni dan iger 32. olimpijade. Izmed Slovencev so bili v tekmovalni areni tudi strelka, judoistka, namiznoteniški igralec in kolesarji s prvim vrhuncem iger, ki je obenem tudi nov slovenski olimpijski presežek.
S slavnostnim odprtjem se začenjajo 32. olimpijske igre moderne dobe. V Tokiu bo nastopilo 54 slovenskih športnikov.
Danes se s slovesnim odprtjem v Tokiu uradno začnejo olimpijske igre, kar pomeni, da je na vrsti še zadnja oddaja preodlimpijske rekreracije. V ciklu oddaj ste lahko v zadnjih petih tednih prisluhnili nekdanjim športnikom, ki so bili v času svoje kariere udeleženci olimpijskih iger. In če smo v prvi oddaji naredili rahlo spremembo, jo dajmo še v zadnji. Gosta obeh oddaj sta namreč še vedno aktivna športnika. V prvo smo povabili Dejana Fabčiča, ki se je v preteklem tednu še v svojem tretjem športu uvrstil na olimpijske igre in bo čez mesec dni Slovenijo zastopal na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Tam pa v tem tednu žal ne bo osemkratnega olimpijca in trikratnega dobitnika odličja na največjem športnem tekmovanju, strelca Rajmonda Debevca, gosta v tokratni oddaji.
Predstavljamo slovenske športnike; od tistih, ki že imajo olimpijsko odličje do tistih, ki si jih je dobro zapomniti.
Točno teden dni nas še loči do začetka olimpijskih iger v Tokiu. S pomočjo nekdanjih olimpijskih junakov se v naših rekreativnih oddajah že četrti teden spominjamo uspehov, s katerimi so nas na igrah razveseljevali do zdaj. Tokrat bo z nami nekdanji kajakaš Andraž Vehovar, ki je leta 1996 v Atlanti pri 24. letih osvojil srebrno olimpijsko medaljo, štiri leta kasneje pa čoln za vedno pospravil. Kmalu si je našel drugi izzive, bil leta 2008 tudi vodja olimpijske odprave v Pekingu, danes pa je uspešen solastnik podjetja, ki izdeluje kolesarsko opremo. Prav zato je je bilo popolnoma smiselno, da se mu Jure Jeromen in Nina Smole pridružita kar na kolesarski tur
Dvanajst košarkarskih reprezentanc se v teh dneh intenzivno pripravlja na olimpijski turnir, nekatere igrajo tudi pripravljalne turnirje. Slovenski košarkarji so včeraj začeli sklepni del priprav na igre. Po nekaj dneh odmora bodo na Bledu in v Radovljici poskusili še izboljšati igro, ki je bila na kvalifikacijah v Litvi na zelo visokem nivoju.
Tokratna olimpijska gostja je Maja Matevžič, ki je v zgodovino slovenskega športa zapisana kot tista tekmovalka, ki je dobila prvi teniški dvoboj za Slovenijo na olimpijskih igrah. Ljubljančanka ostaja zvesta svojemu športu tudi po karieri vrhunske športnice.
Na tekmi v težavnostnem plezanju v Villarsu v Švici je dosegla skupno 30. zmago v svetovnem pokalu, od tega 17. v njeni paradni disciplini. Odlična popotnica za Tokio 2020.
Neveljaven email naslov