Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
V tokratni oddaji smo na otroških vadbah na Fakulteti za šport preverili, kakšna je najprimernejša vadba za najmlajše. Ponudili bomo tudi kakšen nasvet za gibanje doma.
Po daljšem premoru se med podkaste vala 202 vrača tudi Cepelin. Rokometu smo se v njem prvič posvetili med januarskim evropskim prvenstvom na Švedskem, ko je bila Slovenija četrta, potem pa je hitro prišla korona in prekinitev tekmovanj. Še med epidemijo smo gostili Nikolo Karabatiča, francoskega velezvezdnika tega športa (mogoče hiperlink), ob zagonu nove tekmovalne sezone pa sta nekdanji slovenski reprezentant Jure Natek in Uroš Volk gostila slovenskega selektorja Ljubomirja Vranješa. Mimo januarskega eura ni šlo in mimo korone prav tako ne. Tudi reprezentančni rokomet bo imel verjetno še precej težav, urnik pa je zelo zgoščen.
V jesenski seriji oddaj o rekreaciji se bomo posvetili različnim oblikam vadbe. Najprej smo se odpravili v fitnes, kjer smo s pomočjo osebne trenerke preverili, kakšna oblika vadbe je najprimernejša za rekreativne športnike. Strokovnjakinja za športno prehrano doktorica Nada Rotovnik Kozjek je podala še napotke za pravilno prehrano.
V času, ko država sprejema nove ukrepe za zajezitev koronavirusa se je šport v Sloveniji ujel v zanko pravil mednarodnih zvez in protokolov, ki jih narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Šport je večkrat opozarjal na to, da je spregledan v času boja z virusom. Pa je res? Kakšne so prakse v tujini? Kaj so naredile športne zveze za zaščito svojih športnikov in tekmovanj? Kaj smo naredili v tem pogledu v Sloveniji? S čim se soočajo slovenski kolektivi in športniki ki tekmujejo na mednarodni ravni? Odgovore v naslednjih minutah ponujata Aljaž Golčer in Boštjan Reberšak.
V osemdesetih Slovan, na prelomu tisočletja Prule. Oba sta bila v vrhu evropskega rokometa in oba sta doživela in doživljala slabe čase. Prule so popolnoma ugasnile pred petnajstimi leti, Slovan je živel na robu prve lige in nekaj sezon igral v 1.B ligi. Lani prestolnica sploh ni imela kluba med elito. Danes je drugače. Oba ljubljanska kluba bosta v aktualni sezoni igrala v prvi rokometni ligi.
V Sloveniji je na račun pestre ponudbe golf igrišč v velikem porastu tako imenovani golf turizem. "Slovenija ima idealno kombinacijo med številom golf igrišč in njihovo razdaljo, vsekakor pa tudi po kakovosti." - predsednik Golf zveze Slovenije Žiga Osterc
Finale košarkarske lige NBA se ni začelo po željah slovenskih privržencev športa. Kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Goran Dragić, se je veselil svojega prvega finala lige NBA, na katerega je čakal 12 let. Prvo tekmo je končal poškodovan, potem, ko je igrišče zapustil v drugi četrtini in se ni vrnil več v igro.
Zlati slovenski kapetan, Goran Dragić, v mehurčku lige NBA v resničnem svetu doživlja še druge športne sanje v svoji bogati karieri. Po Rašu Nesteroviću (2005), Benu Udrihu (2005 in 2007) ter Saši Vujačiću (2009 in 2010) bo četrti Slovenec, ki bo zaigral v finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu. Naskakuje šesti prstan za slovensko košarko. Pred začetkom finala smo se pogovarjali s sotvorcem evropskega zlata za Slovenijo pred tremi leti, takratnim selektorjem naše reprezentance Igorjem Kokoškovom. Foto: Bobo
Psihološka priprava je pomemben del priprave vrhunskega športnika, le ta vodi tekmovalce do največjih uspehov. Še preden se v plezalno steno uprejo soji žarometov, mora Janja Garnbret s svojim trenerjem Romanom Krajnikom preigrati vse možnosti in poskrbeti, da telesna moč sovpada s psihološko pripravljenostjo.
Delo športnikov, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. V naslednjih minutah boste izvedeli, da športna masaža ni zgolj uživanje na terapevtski mizi. Ugotavljali smo, kako poteka regeneracija pri kolesarjih.
Val 202 ponuja vpogled v delavnik športnikov. Njihovo delo, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. Preden stopijo v športne arene je opravljena večina dela, pa čeprav so merilo uspešnosti tekmovanja. Večkrat je prisotno razočaranje in je še težje začeti nov delavni dan. Jutro začenjamo v nogometni družbi, na zajtrku z nogometaši Maribora.
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Avtomobilistični šport se je pri nas začel pred 111-imi leti, motociklistični pa nekoliko kasneje. 29. avgusta 1920 je bila namreč organizirana prva dirka na našem ozemlju. V teh dneh tako mineva natanko 100 let, kar je Avto-moto zveza obeležila s slavnostnim dogodkom.
Pred začetkom dirke po Franciji 2020, kjer bosta med osrednjimi favoriti za končni uspeh tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo v podkastu razgljabljali skupaj s Primoževim zaupnikom in svetovalcem Primožom Čerinom in režiserjem dokumentarnega filma Moja pot na dirko po Franciji ter športnim novinarjem Davidom Črmeljem.
Po spomladanski prestavitvi s konca junija na konec avgusta in po večmesečnih ugibanjih o izvedbi, se bo v Nici vendarle konec avgusta začela 107. izvedba kolesarske dirke po Franciji. Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone letos ni samo to kot v običajnih letih, letos pomeni izvedba te dirke tako rekoč nujni pogoj za preživetje poklicnih moštev in kolesarstva na najvišji ravni nasploh. Da je izpeljava te prireditve ob trenutno drugem valu okužb s koronavirusom v Franciji sploh mogoča, so morali organizatorji pripraviti izjemno podroben in zaostren varnostni režim, ki bo varoval kolesarsko karavano. Vsi skupaj upajo, da bo to zadostovalo, da bodo vse do 20. septembra v Parizu v ospredju samo športni boji in rezultati.
Pred potovanjem na Madžarsko, kjer bodo nogometaši Celja igrali 1. krog kvalifikacij za Ligo prvakov z irskim Dundalkom, se je s kapetanom Celjanov Mitjo Lotričem pogovarjal Marko Cirman.
Sezona kolesarskih tekmovanj na najvišji svetovni ravni je po več kot štirimesečnem premoru zdaj v polnem razmahu, a v kolesarski sferi ni nič več tako, kot je bilo.
Neveljaven email naslov