Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Kako lahko dobro pripravljen posameznik prispeva svoj delež k bolj zdravi družbi? Pogovarjali smo se z zdravniki in kineziologi, poskušali razumeti, zakaj fitnes centri pri nas še niso odprti, dotaknili smo se tudi sporazuma, ki sta ga pretekli konec tedna podpisala Mednarodni olimpijski komiteje in Svetovna zdravstvena organizacija.
Nikola Karabatič je prvi rokometaš, ki se mu je uspelo v šestdeset milijonski Franciji res prebiti med največje športne zvezdnike. Ob naslovih evropskih, svetovnih in olimpijskih pravakov so Francozi postopoma rokometu namenjali vse več pozornosti, Karabatič pa je bil kot vodja reprezentance, ki so jo poimenovali Les Experts (strokovnjaki), v ospredju. Podpisoval je pogodbe z osebnimi pokrovitelji, igral za največje klube in praviloma tudi zmagoval. Ta teden nam ga je uspelo zvabiti pred mikrofon Vala 202.
Pomanjkanje športnega dogajanja, ki je močno zaznamovalo zadnja dva meseca, so uspešno prekinili v Nemčiji, kjer so pred praznimi tribunami odigrali prve nogometne tekme ob umirjanju epidemije koronavirusa. Dvoboj med Augsburgom in Wolfsburgom je na prizorišču spremljal reporter Bavarskega radia Andre Siems. Prvo vprašanje je seveda bilo, kakšen je bil občutek, ko je bil po dveh mesecih spet na nogometni tekmi.
Po prvi svetovni voji so se na slovenskem začeli zametki organiziranega športa. Telovadna društva so imela drugačno tudi družbeno vlogo, preostali šport pa se je leta 1920 začel povezovati v zveze in pododbore takratne Kraljevine SHS. Tako je nastala tudi nogometna zveza, ki je ob sto letnici ponudila pogovor s tremi predsedniki, Aleksandrom Čeferinom, Rudijem Zavrlom in Radenkom Mijatovičem. Kako je bil takrat organiziran slovenski šport razlaga Marko Rarčič slovenski olimpijec iz leta 1948, ki je 25. aprila praznoval 100 let.
V tednih, ko je negotovost skupni imenovalec vsega javnega življenja, tudi šport ne more biti izjema, sploh pa nogomet, ki privabi največje množice. Slovensko nogometno prvenstvo se je ustavilo pred več kot mesecem dni, napovedi o nadaljevanju tekmovanja pa so iz dneva v dan vedno bolj nejasne. Klubi širom Evrope se že soočajo s finančnimi težavami, nogometna kriza pa bi kot posledica epidemične in ekonomske znala trajati še zelo dolgo. Nogomet je s pojavom pandemije novega koronavirusa zavil v negotovost, ki je ni doživel že vse od časov druge svetovne vojne. Z izjemo Belorusija, Nikaragve in Tadžikistana so se nogometne lige širom sveta ustavile, iz dneva v dan pa se s podaljševanjem zamrznitve tekmovanj veča tudi skrb, kako bo nogometni svet izgledal v prihodnje.
V teh dneh so športnim navdušencem ostali predvsem skoki v daljno in bližnjo zgodovino, pomembni trenutki in prelomnice vrhunskega športa, ki tudi leta, ali pa desetletja kasneje skrbijo zato, da stojijo kocine po konci. V teh dneh ste že slišali kaj se je v zgodovini dogajalo z različnimi športnimi dogodki na globalni ravni, kako so na razvoj športa vplivale pandemije, vojne in druge, naravne in družbene katastrofe. V Nedeljskem športnem popoldnevu smo gostili športnega zgodovinarja Doktorja zgodovine in sociologije, docenta na Fakulteti za šport Tomaža Pavlina z mislijo da raziščemo, kako se je v preteklosti na podobne dogodke odzival slovenski šport in da ugotovimo, kaj je šport v podobnih situacijah v zgodovini izgubil in kaj pridobil.
Tudi tekmovanja športnikov invalidov so po svetu povsem obstala. Para limpijske igre so prestavljene za leto dni. Slovenija pa bi morala v naslednjih mesecih gostiti dve namiznoteniški tekmovanji. Odprto prvenstvo Slovenije v Laškem in para limpijski kvalifikacijski turnir. Laško bi moralo v juniju gostiti tudi Evropsko prvenstvo v para strelstvu. O praktično že končani sezoni smo se pogovarjali s srebrnim strelcem iz iger v Rio de Jeneiru Frančkom Gorazdom Tirškom.
Žika Bogdanovič je reden spremljevalec vseh rokometnih dogodkov, ne nujno samo največjih. Njegova spletna stran Balkan Handball se v prvi vrsti posveča klubom in reprezentancam na Balkanu, tudi slovenskim. Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Egiptu pomerila s Srbijo, dvoboj bi moral biti junija, Žika pa tako kot vsi srbi sploh ta konec tedna ne sme zapustiti svojega stanovanja. Izjema je le nekaj minut sprehoda s psom dvakrat na dan.
Nekdanji slovenski nogometni reprezentant in kapetan Miran Pavlin s 1.aprilom prevzema mesto direktorja slovenskih nogometnih reprezentanc. V pogovoru z Boštjanom Janežičem je razkril načrte grajenja mlade reprezentance pred domačim Evropskim prvenstvom leta 2022, sodelovanja s selektorjih vseh starostnih kategorij in vključevanje mladih nogometašev v članske klubske pogone v Sloveniji.
Rokometni novinar Lojze Grčman je spisal biografijo dolgoletnega kapetana slovenske reprezentance Uroša Zormana. Eden najuspešenejših slovenskih rokometašev je znan po tem, da je brez dlake na jeziku. Kavčarji to zagotovo dobro veste. V teh dneh pa lahko iz kavča berete njegovo biografijo.
Eden najboljših naših hokejistov se po dveh letih igranja v Bernu, kjer je tudi osvojil naslov švicarskega prvaka, vrača na Švedsko, v pogovoru iz karantene pa nam je zaupal tudi, podrobnosti o reprezentančnem slovesu.
Uroš Volk je v nedeljskem športnem popoldnevu poklical hrvaškega novinarskega kolega z rokometnih prizorišč Marka Sivaka v Zagreb. Hrvaško prestolnico je ob Koronavirusu pretresel še močan potres, ki je dodatno otežil življeneje pri naših sosedih.
Vozniki Formule 1 so ostali brez začetka sezone v Avstraliji. Karavana se vse do zadnjega ni uspela poenotiti pri odločitvi ali izpeljati VN Avstralije ali jo odpovedati.
Po trinajskih letih se je v petek trinajsketga končal mit o nerazdružljivosti Zlatka Zahoviča z mariborskim nogometnim klubom. Zapuščino v zvočni podobi najdete v naslednjem prispevku.
Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega odbora Pokala Vitranc: "Ker se je virus pojavil v karavani, smo morali tekmovanje odpovedati. Enostavno si ne moremo privoščiti, da bi potencialno nevarnost za razširitev pripeljali v Slovenijo."
Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP v nizozemskem Valkenswardu osvojil drugo mesto. Po zmagi v prvi vožnji in drugem mestu v drugi ga je premagal le domačin Jeffrey Herlings.
V torek so v Amsterdamu izžrebali evropske skupine nogometne lige narodov v Amsterdamu. Slovenija je v tretji skupine lige C z Grčijo, Kosovom in Moldavijo. Slovenski selektor Matjaž Kek se je v intervjuju za Radio Slovenija v Mariboru ozrl v neuspešne kvalifikacije za evropsko prvenstvo, dotaknil tekmecev v jesenski ligi narodov, razmišljal kako bi stoletnico organiziranega igranja nogometa na slovenskem lahko zaznamovala A reprezentanca. Pogovor z Boštjanom Janežičem pa je začel z odgovorom na vprašanje kaj bo v ospredju na pripravah in treningih pred pripravljalnima marčevskima tekmama proti Turčiji in Albaniji.
V poizkusni izdaji NBA podkasta Vala 202 so se Matej Hrastar, Tilen Jamnik in Jan Kropf pogovarjali o letošnji tekmi vseh zvezd in Luki Dončiću, ki je na njej sodeloval prvič. Jamnik je izpostavil, da se je pri slovenskem superzvezdniku morda čutilo nekaj živčnosti, in da je, kot kaže, veličina dogodka do živega prišla tudi njemu. Novinar MMCja sicer ni navdušen nad takšnimi spektakli, je pa lepo videti slovenskega košarkarja med najboljšimi na svetu. To je pred Dončićem uspelo le Goranu Dragiću, Dončić pa je prvi, ki je bil izbran v prvo peterko. Urednik portala Slovenska košarka Jan Kropf, ki si je All star konec tedna v Chicagu ogledal v živo, je povedal, da je bila okoli Dončića ves čas gneča kot okoli največjih zvezdnikov, njegovega dresa pa v čikaških trgovinah ni bilo najlažje najti. Sogovorniki so podali tudi mnenje o novem formatu tekme vseh zvezd, povedali kaj je še izstopalo med ostalimi spremljevalnimi dogodki in za konec podali vsak svojo drzno napoved v rubriki Met s sredine.
Neveljaven email naslov
