Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Nov slovenski višinski rekord z jadralnim letalom je 7600 metrov
Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bliže smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravili smo se više od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord.
Rekordni polet je vendarle precej kompleksen projekt, pri katerem se mora marsikaj poklopiti, ne samo vreme. Polet v višino Himalaje je nenazadnje tudi nevarno početje, saj če tam zgoraj zataji kisikova oprema, se sekunde v spuščanju lahko spremenijo v boj za življenje. Tudi zato je trajalo kar sedemnajst let, da je izziv dobil naslednika. Za podvig se je ogrel Luka Žnidaršič, inženir letalstva in podjetnik, ki je uspešno razvil inovativen pomožni električni pogon za jadralna letala. Tudi ta rekordni polet se je začel na našem najvišjeležečem športnem letališču – v Postojni. Z visoko sposobnim letalom ventus 3 se je na mrzlo jesensko dopoldne odlepil od vzletne steze in začel nevsakdanjo odisejo.
"Veliko je organizacije, da prideš na želeno višino, pravi trenutek, ustrezni pogoji se pojavijo le nekajkrat letno. Na tej višini imaš samo dve do tri minuti časa, da se spustiš nižje. Nad 7000 metri moraš res dobro vedeti, kaj delaš. Do te višine je treba priti v rotorjih, ki se naredijo v Postojni južno od Javornikov, to je tako rekoč pralni stroj, gre za izredno turbulenco. Najti moraš stržen, kjer se rotor dviga in potem sledi samo še mirno dviganje, kot z dvigalom v stratosfero."
Pogovor z Jakovom Fakom potem, ko je osvojil drugo mesto na olimpijskih igrah v Pjongčangu.
Velika atrakcija letošnjih zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu so tudi severnokorejske navijačice. O njihovih nastopih sta prispevek pripravila Katja Dovžan in Jure Jeromen.
Kako spretni so olimpijci v kuhinji in katero specialiteto najbolje pripravijo?
Poročali smo že o enem od športnih vrhuncev teh iger, deskarskem finalu tekmovanja v žlebu, v katerem je Američan Shaun White osvojil že svoje tretje zlato. To mu je v prvi vrsti uspelo zaradi izjemnega zadnjega nastopa, ocenjeval pa ga je tudi slovenski sodnik na igrah. Iztok Šumatič je verjetno največji multipraktik - nekdanji trener deskanja, sodnik deskanja, organizator tekmovanj, predsednik rolkarske zveze Slovenije, sodnik v rolkanju, ki bo v Tokiju nov olimpijski šport, pa tudi glasbenik - raper, ki ga poznate pod imenom Eyeceeou (AJSIOU). Deskanje na snegu se od drugih športov loči tudi po tem, da sodniki nimajo nikakršnih težav tudi javno razlagati o tem, kaj so sodili in zakaj so sodili. Sicer pa prisluhnite, z Iztokom Šumatičem se je v Phoenix parku takoj po zmagi Shauna Whitea pogovarjal Uroš Volk.
Ali so slovenski športniki vraževerni? Ali se držijo kakšnih kakšnih posebnih navad? V oddaji Korejski zajtrk spoznavamo navade slovenskih športnikov. Tokrat se bomo pogovarjali o pripravi na tekmo.
Anja Hlača Ferjančič je obiskala češko hišo in preverila, zakaj je kruh Karel ena najboljših stvari za zajtrk.
Pogosto poudarjamo, da so navijači tisti, ki športnikom dajejo moč in dodatno energijo, toda še pred navijači so podporniki, ki olimpijce spodbujajo v dobrem in slabem. Kdo so ti podporniki, ki so jim slovenski olimpijci nadvse hvaležni? Korejski zajtrk je pripravila Anja Hlača Ferjančič.
V Južni Koreji se morajo slovenski športniki spopadati tudi s časovno razliko.
Če si namazal smuči za dva naslova svetovnega biatlonskega prvaka in osem zmag v svetovnem pokalu, potem svoje delo opravljaš odlično
Čez teden dni se bodo z uradno otvoritvijo začele 23. zimske olimpijske igre. Slovesna otvoritev iger je priložnost, da država gostiteljica prikaže svojo kulturno dediščino. Osrednje sporočilo otvoritve bo: mir. Sicer bodo Korejci skušali navdušiti z bogato zgodovino in se predstaviti kot tehnološka velesila. Tudi mi bomo v naslednjih minutah spoznali delček korejskega jezika in kulture.
V četrti oddaji Nevidni olimpijci predstavljamo Novogoričana Erika Furlana, ki je vpet v dva športa - hkrati je fizioterapevt v smučarski reprezentanci in nogometni agent. Prvič je tudi član slovenske olimpijske odprave.
Milan Dragan je vodja skladišča s hokejsko opremo in je v reprezentančno jato prišel že pred dvajsetemi leti.
Komentarz za Dogodke in odmeve ob tem, ko se je Jakov Fak odločil, da zaradi negativnih spletnih komentarjev ne bo sodeloval v izboru za zastavonošo na odprtju iger v Pjongčangu
Dva tedna sta do otvoritvene slovesnosti 23. zimskih olimpijskih iger, ki jih bo prvič gostila južna Koreja. V slovenski vrsti bo tokrat kar osem smučarskih tekačev, po 12. letih pa bo slovenski tek na smučeh znova zastopan tudi v moški konkurenci. Prav od tam prihaja tokratni »Nevidni olimpijec« Nejc Brodar, ki je leta 2006 v Torinu sodeloval kot tekmovalec, leta 2014 v Sočiju kot pomočnik trenerja, ob tretjem obisku iger je trener moške reprezentance.
Neveljaven email naslov
