Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje, preplezala novo smer in jo ocenila z ED
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Uspešna slovenska alpinista sta že leta 2012 prejela zlati cepin za skupni vzpon na K7. Tokrat sta se za odpravo v Himalajo odločila na začetku leta. Kljub pandemiji sta bila odločena, da se bosta odpravila na pot.
"Vzeti si moraš nekaj dodatne energije pri načrtovanju. Ko sva se odločila, da greva, sva nekako rekla, da greva, ne glede na vse. Temu potem podrediš marsikaj: svoje priprave in čas. Predanost odločitvi je dober način." – Luka Stražar
V zadnjih letih se je v Himalaji razvil pravi alpinistični turizem, ki se je med pandemijo ustavil, alpinističnih odprav skoraj ni.
"Če sem malo egoističen, se mi zdi to, da skoraj ni odprav, v redu. Tam je precej manj ljudi. Navajen sem trekingov, kjer sem se srečeval z goro ljudi, zdaj smo bili bolj ko ne sami." – Nejc Marčič
Prvenstvena smer, ki sta se je lotila, je na severozahodni steni skoraj 7000 metrov visoke gore Tsoboje in je dolga 1700 metrov. Slovenska direktna je najtežja v osrednjem delu. Ves čas vzpona so ju zasipali pršni plazovi, spremljal ju je tudi močan veter, ki je tik pred koncem skoraj preprečil vstop na vrh. Stražar pove, da je zelo nehvaležno biti svoj ocenjevalec.
"Pri alpinizmu se pozna, da vse traja dalj časa. Ni tako, kot je to pri vseh športih po televiziji, ki jim takoj sledi podelitev medalje. To je za našo družbo, ki je vajena vsega hitrega, prava vaja potrpežljivosti. V moji osebni zbirki ima ta vzpon svoje mesto v družbi himalajskih vzponov, ki nekaj pomenijo." – Luka Stražar
"Olimpijske igre so na štiri leta, tako da imava čas. Mislim, da se bova malo umirila, spočila, potem bova pa mogoče tudi skupaj kam odšla." – Nejc Marčič
"Telo zdaj potrebuje počitek, bližnji potrebujejo svoj čas. Tudi jaz si želim tega. Potem se naravno zgodi nov cikel razmišljanja in iskanja idej, ampak zdaj še ni čas za to." – Luka Stražar
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje, preplezala novo smer in jo ocenila z ED
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Uspešna slovenska alpinista sta že leta 2012 prejela zlati cepin za skupni vzpon na K7. Tokrat sta se za odpravo v Himalajo odločila na začetku leta. Kljub pandemiji sta bila odločena, da se bosta odpravila na pot.
"Vzeti si moraš nekaj dodatne energije pri načrtovanju. Ko sva se odločila, da greva, sva nekako rekla, da greva, ne glede na vse. Temu potem podrediš marsikaj: svoje priprave in čas. Predanost odločitvi je dober način." – Luka Stražar
V zadnjih letih se je v Himalaji razvil pravi alpinistični turizem, ki se je med pandemijo ustavil, alpinističnih odprav skoraj ni.
"Če sem malo egoističen, se mi zdi to, da skoraj ni odprav, v redu. Tam je precej manj ljudi. Navajen sem trekingov, kjer sem se srečeval z goro ljudi, zdaj smo bili bolj ko ne sami." – Nejc Marčič
Prvenstvena smer, ki sta se je lotila, je na severozahodni steni skoraj 7000 metrov visoke gore Tsoboje in je dolga 1700 metrov. Slovenska direktna je najtežja v osrednjem delu. Ves čas vzpona so ju zasipali pršni plazovi, spremljal ju je tudi močan veter, ki je tik pred koncem skoraj preprečil vstop na vrh. Stražar pove, da je zelo nehvaležno biti svoj ocenjevalec.
"Pri alpinizmu se pozna, da vse traja dalj časa. Ni tako, kot je to pri vseh športih po televiziji, ki jim takoj sledi podelitev medalje. To je za našo družbo, ki je vajena vsega hitrega, prava vaja potrpežljivosti. V moji osebni zbirki ima ta vzpon svoje mesto v družbi himalajskih vzponov, ki nekaj pomenijo." – Luka Stražar
"Olimpijske igre so na štiri leta, tako da imava čas. Mislim, da se bova malo umirila, spočila, potem bova pa mogoče tudi skupaj kam odšla." – Nejc Marčič
"Telo zdaj potrebuje počitek, bližnji potrebujejo svoj čas. Tudi jaz si želim tega. Potem se naravno zgodi nov cikel razmišljanja in iskanja idej, ampak zdaj še ni čas za to." – Luka Stražar
Pomanjkanje športnega dogajanja, ki je močno zaznamovalo zadnja dva meseca, so uspešno prekinili v Nemčiji, kjer so pred praznimi tribunami odigrali prve nogometne tekme ob umirjanju epidemije koronavirusa. Dvoboj med Augsburgom in Wolfsburgom je na prizorišču spremljal reporter Bavarskega radia Andre Siems. Prvo vprašanje je seveda bilo, kakšen je bil občutek, ko je bil po dveh mesecih spet na nogometni tekmi.
Po prvi svetovni voji so se na slovenskem začeli zametki organiziranega športa. Telovadna društva so imela drugačno tudi družbeno vlogo, preostali šport pa se je leta 1920 začel povezovati v zveze in pododbore takratne Kraljevine SHS. Tako je nastala tudi nogometna zveza, ki je ob sto letnici ponudila pogovor s tremi predsedniki, Aleksandrom Čeferinom, Rudijem Zavrlom in Radenkom Mijatovičem. Kako je bil takrat organiziran slovenski šport razlaga Marko Rarčič slovenski olimpijec iz leta 1948, ki je 25. aprila praznoval 100 let.
V tednih, ko je negotovost skupni imenovalec vsega javnega življenja, tudi šport ne more biti izjema, sploh pa nogomet, ki privabi največje množice. Slovensko nogometno prvenstvo se je ustavilo pred več kot mesecem dni, napovedi o nadaljevanju tekmovanja pa so iz dneva v dan vedno bolj nejasne. Klubi širom Evrope se že soočajo s finančnimi težavami, nogometna kriza pa bi kot posledica epidemične in ekonomske znala trajati še zelo dolgo. Nogomet je s pojavom pandemije novega koronavirusa zavil v negotovost, ki je ni doživel že vse od časov druge svetovne vojne. Z izjemo Belorusija, Nikaragve in Tadžikistana so se nogometne lige širom sveta ustavile, iz dneva v dan pa se s podaljševanjem zamrznitve tekmovanj veča tudi skrb, kako bo nogometni svet izgledal v prihodnje.
V teh dneh so športnim navdušencem ostali predvsem skoki v daljno in bližnjo zgodovino, pomembni trenutki in prelomnice vrhunskega športa, ki tudi leta, ali pa desetletja kasneje skrbijo zato, da stojijo kocine po konci. V teh dneh ste že slišali kaj se je v zgodovini dogajalo z različnimi športnimi dogodki na globalni ravni, kako so na razvoj športa vplivale pandemije, vojne in druge, naravne in družbene katastrofe. V Nedeljskem športnem popoldnevu smo gostili športnega zgodovinarja Doktorja zgodovine in sociologije, docenta na Fakulteti za šport Tomaža Pavlina z mislijo da raziščemo, kako se je v preteklosti na podobne dogodke odzival slovenski šport in da ugotovimo, kaj je šport v podobnih situacijah v zgodovini izgubil in kaj pridobil.
Tudi tekmovanja športnikov invalidov so po svetu povsem obstala. Para limpijske igre so prestavljene za leto dni. Slovenija pa bi morala v naslednjih mesecih gostiti dve namiznoteniški tekmovanji. Odprto prvenstvo Slovenije v Laškem in para limpijski kvalifikacijski turnir. Laško bi moralo v juniju gostiti tudi Evropsko prvenstvo v para strelstvu. O praktično že končani sezoni smo se pogovarjali s srebrnim strelcem iz iger v Rio de Jeneiru Frančkom Gorazdom Tirškom.
Žika Bogdanovič je reden spremljevalec vseh rokometnih dogodkov, ne nujno samo največjih. Njegova spletna stran Balkan Handball se v prvi vrsti posveča klubom in reprezentancam na Balkanu, tudi slovenskim. Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Egiptu pomerila s Srbijo, dvoboj bi moral biti junija, Žika pa tako kot vsi srbi sploh ta konec tedna ne sme zapustiti svojega stanovanja. Izjema je le nekaj minut sprehoda s psom dvakrat na dan.
Nekdanji slovenski nogometni reprezentant in kapetan Miran Pavlin s 1.aprilom prevzema mesto direktorja slovenskih nogometnih reprezentanc. V pogovoru z Boštjanom Janežičem je razkril načrte grajenja mlade reprezentance pred domačim Evropskim prvenstvom leta 2022, sodelovanja s selektorjih vseh starostnih kategorij in vključevanje mladih nogometašev v članske klubske pogone v Sloveniji.
Rokometni novinar Lojze Grčman je spisal biografijo dolgoletnega kapetana slovenske reprezentance Uroša Zormana. Eden najuspešenejših slovenskih rokometašev je znan po tem, da je brez dlake na jeziku. Kavčarji to zagotovo dobro veste. V teh dneh pa lahko iz kavča berete njegovo biografijo.
Eden najboljših naših hokejistov se po dveh letih igranja v Bernu, kjer je tudi osvojil naslov švicarskega prvaka, vrača na Švedsko, v pogovoru iz karantene pa nam je zaupal tudi, podrobnosti o reprezentančnem slovesu.
Uroš Volk je v nedeljskem športnem popoldnevu poklical hrvaškega novinarskega kolega z rokometnih prizorišč Marka Sivaka v Zagreb. Hrvaško prestolnico je ob Koronavirusu pretresel še močan potres, ki je dodatno otežil življeneje pri naših sosedih.
Vozniki Formule 1 so ostali brez začetka sezone v Avstraliji. Karavana se vse do zadnjega ni uspela poenotiti pri odločitvi ali izpeljati VN Avstralije ali jo odpovedati.
Po trinajskih letih se je v petek trinajsketga končal mit o nerazdružljivosti Zlatka Zahoviča z mariborskim nogometnim klubom. Zapuščino v zvočni podobi najdete v naslednjem prispevku.
Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega odbora Pokala Vitranc: "Ker se je virus pojavil v karavani, smo morali tekmovanje odpovedati. Enostavno si ne moremo privoščiti, da bi potencialno nevarnost za razširitev pripeljali v Slovenijo."
Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP v nizozemskem Valkenswardu osvojil drugo mesto. Po zmagi v prvi vožnji in drugem mestu v drugi ga je premagal le domačin Jeffrey Herlings.
V torek so v Amsterdamu izžrebali evropske skupine nogometne lige narodov v Amsterdamu. Slovenija je v tretji skupine lige C z Grčijo, Kosovom in Moldavijo. Slovenski selektor Matjaž Kek se je v intervjuju za Radio Slovenija v Mariboru ozrl v neuspešne kvalifikacije za evropsko prvenstvo, dotaknil tekmecev v jesenski ligi narodov, razmišljal kako bi stoletnico organiziranega igranja nogometa na slovenskem lahko zaznamovala A reprezentanca. Pogovor z Boštjanom Janežičem pa je začel z odgovorom na vprašanje kaj bo v ospredju na pripravah in treningih pred pripravljalnima marčevskima tekmama proti Turčiji in Albaniji.
V poizkusni izdaji NBA podkasta Vala 202 so se Matej Hrastar, Tilen Jamnik in Jan Kropf pogovarjali o letošnji tekmi vseh zvezd in Luki Dončiću, ki je na njej sodeloval prvič. Jamnik je izpostavil, da se je pri slovenskem superzvezdniku morda čutilo nekaj živčnosti, in da je, kot kaže, veličina dogodka do živega prišla tudi njemu. Novinar MMCja sicer ni navdušen nad takšnimi spektakli, je pa lepo videti slovenskega košarkarja med najboljšimi na svetu. To je pred Dončićem uspelo le Goranu Dragiću, Dončić pa je prvi, ki je bil izbran v prvo peterko. Urednik portala Slovenska košarka Jan Kropf, ki si je All star konec tedna v Chicagu ogledal v živo, je povedal, da je bila okoli Dončića ves čas gneča kot okoli največjih zvezdnikov, njegovega dresa pa v čikaških trgovinah ni bilo najlažje najti. Sogovorniki so podali tudi mnenje o novem formatu tekme vseh zvezd, povedali kaj je še izstopalo med ostalimi spremljevalnimi dogodki in za konec podali vsak svojo drzno napoved v rubriki Met s sredine.
Letalnice so s prenovo postale varnejše, posledično tudi bolj primerljive običajnim skakalnicam, s tem pa se je tudi sam razvoj smučarskih poletov nekoliko zaustavil, kar se pozna tudi pri tekmovalcih, saj pri vrhu ni izrazitih letalcev.
Vreme organizatorjem Zlate lisice ni bilo naklonjeno, zato se je tekma s Pohorja preselila v Kranjsko Goro. Po letu 2018 znova stopničke na veleslalomu za Meto Hrovat.
Neveljaven email naslov