Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje, preplezala novo smer in jo ocenila z ED
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Uspešna slovenska alpinista sta že leta 2012 prejela zlati cepin za skupni vzpon na K7. Tokrat sta se za odpravo v Himalajo odločila na začetku leta. Kljub pandemiji sta bila odločena, da se bosta odpravila na pot.
"Vzeti si moraš nekaj dodatne energije pri načrtovanju. Ko sva se odločila, da greva, sva nekako rekla, da greva, ne glede na vse. Temu potem podrediš marsikaj: svoje priprave in čas. Predanost odločitvi je dober način." – Luka Stražar
V zadnjih letih se je v Himalaji razvil pravi alpinistični turizem, ki se je med pandemijo ustavil, alpinističnih odprav skoraj ni.
"Če sem malo egoističen, se mi zdi to, da skoraj ni odprav, v redu. Tam je precej manj ljudi. Navajen sem trekingov, kjer sem se srečeval z goro ljudi, zdaj smo bili bolj ko ne sami." – Nejc Marčič
Prvenstvena smer, ki sta se je lotila, je na severozahodni steni skoraj 7000 metrov visoke gore Tsoboje in je dolga 1700 metrov. Slovenska direktna je najtežja v osrednjem delu. Ves čas vzpona so ju zasipali pršni plazovi, spremljal ju je tudi močan veter, ki je tik pred koncem skoraj preprečil vstop na vrh. Stražar pove, da je zelo nehvaležno biti svoj ocenjevalec.
"Pri alpinizmu se pozna, da vse traja dalj časa. Ni tako, kot je to pri vseh športih po televiziji, ki jim takoj sledi podelitev medalje. To je za našo družbo, ki je vajena vsega hitrega, prava vaja potrpežljivosti. V moji osebni zbirki ima ta vzpon svoje mesto v družbi himalajskih vzponov, ki nekaj pomenijo." – Luka Stražar
"Olimpijske igre so na štiri leta, tako da imava čas. Mislim, da se bova malo umirila, spočila, potem bova pa mogoče tudi skupaj kam odšla." – Nejc Marčič
"Telo zdaj potrebuje počitek, bližnji potrebujejo svoj čas. Tudi jaz si želim tega. Potem se naravno zgodi nov cikel razmišljanja in iskanja idej, ampak zdaj še ni čas za to." – Luka Stražar
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje, preplezala novo smer in jo ocenila z ED
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Uspešna slovenska alpinista sta že leta 2012 prejela zlati cepin za skupni vzpon na K7. Tokrat sta se za odpravo v Himalajo odločila na začetku leta. Kljub pandemiji sta bila odločena, da se bosta odpravila na pot.
"Vzeti si moraš nekaj dodatne energije pri načrtovanju. Ko sva se odločila, da greva, sva nekako rekla, da greva, ne glede na vse. Temu potem podrediš marsikaj: svoje priprave in čas. Predanost odločitvi je dober način." – Luka Stražar
V zadnjih letih se je v Himalaji razvil pravi alpinistični turizem, ki se je med pandemijo ustavil, alpinističnih odprav skoraj ni.
"Če sem malo egoističen, se mi zdi to, da skoraj ni odprav, v redu. Tam je precej manj ljudi. Navajen sem trekingov, kjer sem se srečeval z goro ljudi, zdaj smo bili bolj ko ne sami." – Nejc Marčič
Prvenstvena smer, ki sta se je lotila, je na severozahodni steni skoraj 7000 metrov visoke gore Tsoboje in je dolga 1700 metrov. Slovenska direktna je najtežja v osrednjem delu. Ves čas vzpona so ju zasipali pršni plazovi, spremljal ju je tudi močan veter, ki je tik pred koncem skoraj preprečil vstop na vrh. Stražar pove, da je zelo nehvaležno biti svoj ocenjevalec.
"Pri alpinizmu se pozna, da vse traja dalj časa. Ni tako, kot je to pri vseh športih po televiziji, ki jim takoj sledi podelitev medalje. To je za našo družbo, ki je vajena vsega hitrega, prava vaja potrpežljivosti. V moji osebni zbirki ima ta vzpon svoje mesto v družbi himalajskih vzponov, ki nekaj pomenijo." – Luka Stražar
"Olimpijske igre so na štiri leta, tako da imava čas. Mislim, da se bova malo umirila, spočila, potem bova pa mogoče tudi skupaj kam odšla." – Nejc Marčič
"Telo zdaj potrebuje počitek, bližnji potrebujejo svoj čas. Tudi jaz si želim tega. Potem se naravno zgodi nov cikel razmišljanja in iskanja idej, ampak zdaj še ni čas za to." – Luka Stražar
Pred osmimi leti je Primož Kozmus v Pekingu osvojil prvo slovensko zlato kolajno v atletiki. V Pekingu je na nacionalnem stadionu 17. avgusta zmagal v finalu meta kladiva z izidom 82m in 2 cm. Najbližjega zasledovalca, Belorusa Vadima Devyatovskega, je premagal za več kot pol metra. Zgodovinskega dogodka za slovenski šport se bosta poleg olimpionika iz Brežic spomnila še vodja slovenske atletske reprezentance Martin Steiner in trener Vladimir Kevo.
V obujanju olimpijski spominov smo prijadrali in to, kot boste slišali, dobesedno, do olimpijske marine v grški prestolnici! Kar 44 let je bilo osmo mesto, ki sta ga osvojila Janko Kosmina in Mario Fafangel v razredu zvezda na igrah v Rimu leta 1960, najboljša uvrstitev slovenskih jadralcev. Prav v domovini olimpijskih iger, v Atenah, pa je po vseh neuspelih poskusih v dobrih štirih desetletjih in ob takšnih jadralcih kot so bili Dušan Puh ali Tomaž Čopi in Mitja Margon, le uspelo. Aleš Smrekar bo z glavnim akterjem obujal spomine na zgodovinske igre za slovensko jadranje – gremo v avgust 2004.
Prvo olimpijsko medaljo v samostojni Slovenijo so navijači pričakovali že pozimi v Albertvillu, a je ni bilo. Glavni up za prvi olimpijski uspeh v Barceloni med 25. Julijem in 9. Avgustom pa je bil Rajmond Debevec, ki je slovensko olimpijsko reprezentanco kot zastavonoša popeljal tudi na osrednji stadion na otvoritvi in je tudi nastopal med prvimi. Na olimpijsko medaljo pa je bilo potrebno počakati do sobote prvega avgusta 1992, ko sta si jo na jezeru Banjoles priborila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj.
V olimpijskih spominih smo se vrnili k igram, ki jih je pred 32 leti gostil Los Angeles in kjer je prvič zlato olimpijsko odličje osvojila tudi Slovenka. Rokometašica Alenka Cuderman je bila članica reprezentance Jugoslavije, ki na igrah v Kaliforniji ni izgubila nobene tekme. Zlati olimpijec je bil tedaj tudi Rolando Pušnik, ki se je na igre vrnil tudi v slovenskem dresu 16 let kasneje.
Olimpijske spomine smo obujali z Ivom Daneuom in Aljošo Žorgo. Leta 1968 sta z jugoslovansko košarkarsko reprezentanco osvojila srebro.
Prav zdaj je Vasilij Žbogar v Braziliji, na predzadnjih pripravah, zadnje bodo konec meseca, tik pred začetkom bojev na olimpijskem regatnem polju. Izolan ima v vitrini že dve olimpijski kolajni – bron iz Aten in srebro iz Pekinga – je edini od naših tokratnih olimpijcev, ki je že stal na olimpijskem zmagovalnem odru.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega eura? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja v naslednjih minutah. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega euro? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja dobite v novem podcastu o Euro 2016. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
V seriji podcastov o evropskem nogometnem prvenstvu vam na Valu 202 ponujamo tudi prerez nekaterih najodmevnejših dogodkov dosedanjih Eurov. Od edinega slovenskega nastopa leta 2000 in tekme, ki jo je odločil met kovanca, do največjih senzacij, Danske in Grčije, ter najuspešnejših ekip vseh časov, trikratnih prvakov, Špancev in Nemcev. Vaš popotnik skozi zgodovino evropskih prvenstev je Luka Petrič.
To ni prvo tovrstno poročilo. Mnogi mediji, borci za človekove pravice in sindikati so že poročali, da so delavci, ki gradijo športne palače za turnir vseh turnirjev, katerega proračun se šteje v milijardah evrov – dejansko novodobni sužnji. Proračun prvenstva še šteje v milijardah evrov Katarci so se v zadnjih letih močno trudili, da bi popravili svojo podobo v očeh mednarodne javnosti – nemalokrat so sedmo silo povabili na mesto zločina in ji kazali, da so se razmere izboljšale – toda raziskovalci Amnesty International te trditve zavračajo.
Na Valu 202 imajo športni prenosi smučarskih skokov dolgo tradicijo, saj so naši najstarejši arhivski posnetki prenosov prav iz Planice. V zadnjih osmih letih so prenosi smučarskih skokov v domeni Boštjana Reberšaka. “Če nisi na prizorišču tekme, pravzaprav ne dobiš ničesar, saj so skakalci dostopni samo na tekmah.” Letos je še posebej veliko na terenu, saj je bil prisoten skoraj na vseh prizoriščih, kjer se je ustavila karavana skakalcev. Njegov urnik je precej zaseden, zato smo pogovor o njegovem delu, letošnji sezoni, Petru Prevcu in Planici, opravili kar med potjo na in iz prizorišča smučarskih skokov v Wisli na Poljskem.
Neveljaven email naslov