Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah v Tacnu se bo po težavah z močnimi padavinami in previsoko gladino Save nadaljevalo z boji kajakašev. Po kvalifikacijah bosta sledili tekmi v posamični in ekipni konkurenci.
Sezona športnih plezalcev se nadaljuje na Kitajskem. V Šanghaju se merijo v kombinaciji težavnostnega in balvanskega plezanja, kjer je dobra uvrstitev nujna v boju za olimpijske igre. Po tekmi na Kitajskem bo treba dobro odplezati še sredi junija v Budimpešti, saj bodo šele po obeh tekmah le najboljši prejeli zadnje vozovnice za Pariz.
Smučarska zveza Slovenije je priredila slavnostni dogodek, na katerem je počastila uspehe in dosežke športnikov, ki so v pretekli zimi tekmovali pod njenim pokroviteljstvom.
Slalomisti na divjih vodah se bodo v Tacnu pomerili za evropske naslove. Savske brzice bodo prvenstvo stare celine gostile tretjič.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je začela priprave na ligo narodov. Zadnji turnir elitnega tekmovanja bo junija v Ljubljani, po katerem bodo znani vsi udeleženci olimpijskega turnirja v Parizu.
Najboljši motokrosisti sveta so se prvič pomerili v Galiciji, na povsem novem prizorišču svetovnega prvenstva. V zgoščenem sporedu spomladanskega dela sezone, bo že to nedeljo sledila nova dirka v Franciji.
V Ljudskem vrtu sta se sinoči v predzadnjem kolu nogometnega prvenstva pomerila Maribor in Olimpija. Ob prevladi Celja v letošnji sezoni je večnima tekmecema ostal boj za 2. mesto.
Kolesarji so prvo tretjino dirke po Italiji končali s posamično vožnjo na čas. Pred prvim dnevom premora bosta še gorski etapi.
Slovenski rokometaši lovijo uvrstitev na svetovno prvenstvo 2025. Zadnjo prepreko v kvalifikacijah predstavlja reprezentanca Švice, s katero se bo Slovenija po včerajšnji tekmi v Kopru vnovič pomerila v nedeljo.
V Szegedu v teh dneh potekajo olimpijske kvalifikacije kanuistov in kajakašev na mirnih vodah. Slovenija ima na Madžarskem močne adute predvsem v sprinterskih preizkušnjah.
V Portorožu v teh dneh potekajo delovne skupine Mednarodne smučarske zveze, ki v letošnjem letu praznuje stoletnico delovanja.
Strelci so stalnica slovenskih olimpijskih delegacij. S tremi kolajnami Rajmonda Debevca so tudi ena najuspešnejših panog. V zadnjem obdobju je za stik z vrhom skrbela Živa Dvoršak, lahko pa se primeri, da bodo igre v Parizu prve brez slovenskih strelcev v času samostojnosti.
V Turčiji se je z velikim finalom končala odbojkarska liga prvakov. V Antalyi je za nekaj slovenskega pridiha poskrbel reprezentant Jan Kozamernik, član italijanskega moštva iz Trentina.
Začela se je 107. kolesarska dirka po Italiji. Na tej je že uvodni tekmovalni dan ponudil strme vzpone, ki se bodo v italijanski deželi Piemont nadaljevali tudi danes.
S tekmami zadnjega kroga se bo v Bolzanu končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu drugega kakovostnega razreda. Slovenija se bo z Madžarsko pomerila v večerni tekmi, po kateri bosta znani reprezentanci, ki bosta prihodnje leto spet igrali med svetovno elito.
Svetovna kolesarska elita je zbrana na zahodu Italije, kjer se bo jutri začela prva tritedenska dirka v letu. Osrednji favorit za zmago je Tadej Pogačar, prvi kolesar sveta, ki je v spomladanskem delu sezone blestel na enodnevnih dirkah.
Odigrani sta bili prvi polfinalni tekmi nogometne lige prvakov. V vlogi gostiteljev sta bila Bayern in dortmundska Borussia. O tem, kako dobro sta nemški ekipi izkoristili prednost domačega igrišča pred povratnima tekmama, se posvetimo v tokratni športni zgodbi.
Za slovensko hokejsko reprezentanco, ki se je na svetovnem prvenstvu pomerila z Južno Korejo in Romunijo, se začenja odločilni del prvenstva. Nocoj se bo pomerila z gostiteljico Italijo, ki se - tako kot Slovenija - želi vrniti med svetovno elito.
Slovenski nogometaši odštevajo dneve do začetka evropskega prvenstva v Nemčiji. Med njimi je tudi trojica reprezentantov, ki igra za grškega velikana Panathinaikosa. Ekipa Vala 202 je v Atenah obiskala Andraža Šporarja, Adama Gnezdo Čerina in Benjamina Verbiča.
Slovenska hokejska reprezentanca je svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v Italiji začela s tekmo proti Južni Koreji. Cilj reprezentance, ki je v primerjavi s preteklimi leti precej bolj pomlajena, je vrnitev med svetovno elito.
Neveljaven email naslov