Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Za košarkarje Olimpije se je sinoči v Parizu končala letošnja evropska sezona, v kateri so dosegli le eno zmago. Poleg tega so bili Ljubljančani edini slovenski predstavniki na evropskih tekmovanjih, saj so ta preostalim klubom vse bolj nedosegljiv cilj.
Sem ter tja se pojavi informacija, nepredvidena situacija, ali pa zgolj sprememba v družbi, ki generira odziv širše javnosti. Vsako leto izbirajo besedo leta, naredijo analize najbolj iskanih besednih zvez in včerajšnja je zagotovo Peter Prevc. Eden najboljših slovenskih zimskih športnikov se je odločil, da ob koncu letošnje sezone po 15 letih sklene svojo športno pot. Šport je po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo. Šport ima posebno moč, velikokrat nacionalni naboj. Uspehi posameznika postanejo naše zmage. Delimo veselje. Ne samo s tistimi, ki zmagujejo, tudi s prijatelji, znanci in celo popolnimi neznanci, ki se zgrinjajo ob tekmovališča. Pravzaprav je šport z globalizacijo in umestitvijo najprej na televizijske ekrane, v sodobnem času pa še na vse vrste omrežij, postal eden prvih resničnostnih šovov. Hkrati tudi eden najbolj kredibilnih, saj so pravila jasno določena, tradicija pa samo podkrepi vrednost posameznika. Včeraj je slovo napovedal eden osrednjih likov slovenskega športnega resničnostnega šova. Zato je bilo ozračje nabito s čustvi, zato so bili zares redki, ki se jim ni solzilo oko, ko se je Peter zahvalil svoji družini s cmokom v grlu in zavedanjem, da vlogo športnega zvezdnika menja za življenje, po katerem je hrepenel več kot desetletje. 15 let tekmovanj v svetovnem pokalu. Več kot polovico dni v letu športniki preživijo na poti, pripravah in tekmovanjih, kar jim onemogoča običajno življenje. Vse prednosti, ki jih prinašajo prepoznavnost, zaslužek in uspehi pa imajo tudi veliko temnih plati. Tistih, ki se dogajajo v zakulisju resničnostnega šova, tistih, ki so prikrite z željo, da so športni junaki to, kar so. Ponos naroda, idoli mladine, navdih množic in veselje vseh nas. Začetno igrivost in veselje zamenjajo odgovornost, tudi bremena. Ob takšnih slovesih, letos se obeta še eden, ko se bo poslovil kapetan zlatih košarkarjev, se poraja veliko vprašanj, največ ravno osrednjim akterjem, ki si največkrat želijo povsem preprostih stvari. Peter Prevc bo še 46 dni profesionalni športnik. V Planici, kamor je povabil na sklepno zabavo, bo delil avtograme in fotografije, ko pa ga boste čez leto uzrli z otroki na smučišču, s prijatelji na kolesu ali v trgovini, pa mu namesto, da ga prosite za sliko, raje preprosto zaželite lep dan.
Za smučarskimi skakalkami in skakalci je skupni konec tedna svetovnega pokala. Oboji so vrhunske uvrstitve lovili v Willingenu. Za skakalke se bo sezona prihodnji teden nadaljevala v Romuniji, moški del skakalne karavane pa se bo preselil v Združene države.
Rokometašice Krima na najelitnejšem klubskem tekmovanju lovijo končnico. Po včerajšnji tekmi proti Ikastu jih v rednem delu sezone čakata še gostovanje na Danskem pri Esbjergu in domača tekma proti poljski ekipi iz Lubina.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se za tekmovalke in tekmovalce nadaljuje v Willingenu. V Nemčiji bosta konec tedna v obeh konkurencah posamični tekmi. V moški v skupnem seštevku vrh zaseda Avstrijec Stefan Kraft, v ženski pa se bo poskušala z dobrimi skoki v vodstvu še utrditi Nika Prevc.
Na slavnostni prireditvi Planinske zveze Slovenije so včeraj v Ljubljani podelili priznanja najboljšim plezalcem in alpinistom preteklega leta.
Zadnji odigrani krog državnega odbojkarskega prvenstva je postregel z derbijema najboljših ekip v moški in ženski konkurenci.
V športni zgodbi podrobneje o zadnjem krogu rednega dela državnega prvenstva in derbiju večnih tekmecev, Olimpije in Jesenic, po katerem sta znana tudi oba finalista hokejskega prvenstva.
Sezona za alpske smučarke se nadaljuje z veleslalomsko tekmo na Kronplatzu. Prizorišče na južnem Tirolskem ni znano le po svojem smučišču, nedaleč stran stanuje teniški igralec Jannik Sinner, zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije.
Na Kulmu se je z včerajšnjo ekipno tekmo končalo 28. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. O zanimivostih s prvenstva, kot tudi o lovcih na daljave, ki so najbolj zaznamovali tekmovanje, več v današnji jutranji športni zgodbi.
Na Ljubnem ob Savinji bo danes še druga tekma smučarskih skakalk, ki najbolj izkušenim v slovenskem taboru predstavlja enega od vrhuncev zime, najmlajšim pa priložnost dokazati se v konkurenci najboljših na svetu.
Ženski del karavane svetovnega pokala v alpskem smučanju se mudi v Cortini d' Ampezzo, na enem od najlepših smučišč v Dolomitih. To je eno od najuspešnejših tudi za Ilko Štuhec, saj je tu že šestkrat stala na zmagovalnem odru.
Karavana deskarjev na snegu se je ustavila pri nas na Rogli, kjer so se najboljši na progi Jasa pomerili v paralelnem veleslalomu. Za slovenske predstavnike je bila domača tekma vrhunec letošnje sezone.
Na prvem turnirju za grand slam v sezoni so se začeli polfinalni boji. V moški konkurenci največ možnosti za zmago pripisujejo Novaku Đokoviću, v ženski pa ni izrazite favoritinje.
Po Wengnu in Kitzbühlu so se alpski smučarji v slalomu pomerili še v Schladmingu, kjer vsako leto poskrbijo za prav poseben nočni spektakel.
Slovenska rokometna reprezentanca se bo na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva pomerila z aktualno svetovno prvakinjo Dansko.
Slovenska reprezentanca drugi del evropskega prvenstva v Nemčiji končuje s tekmo proti Danski, po kateri bosta znana polfinalista iz skupine v Hamburgu.
Z drugo tekmo v Zakopanah se bo danes končala poljska turneja, novost v svetovnem pokalu v smučarskih skokih.
Slovenske rokometaše v drugem delu evropskega prvenstva v Nemčiji čakata še tekmi proti Nizozemski in Danski, ki bosta odločali o tem, kako visoko lahko posežejo.
Neveljaven email naslov