Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Generalke na olimpijskih prizoriščih v Tokiu si sledijo druga za drugo. Športni plezalci se merijo na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Utrip prvenstva bo v jutranji športni zgodbi ponudil Dare Rupar.
Alpski smučarji in smučarke se pripravljajo na novo sezono. Poizkušajo izkoristiti razmere na evropskih ledenikih, predvsem tisti, ki nastopajo v hitrih disciplinah, pa se največkrat odpravijo iskat zimo na južno poloblo. To velja tudi za slovenske smukače.
Na koledarju svetovnega prvenstva v motokrosu so še štiri dirke. Tim Gajser pa je v najmočnejšem razredu že ta konec tedna potrjeval naslov svetovnega prvaka. Ali mu je uspelo, boster izvedeli v jutranji športni zgodbi Marka Polaka.
V športni zgodbi se bomo tokrat preselili na slovensko obalo ob koncu teniškega turnirja v Portorožu. Kako so se na najmočnejšem domačem turnirju znašli slovenski igralci in kakšni so pogledi v prihodnost, bo pojasnil Luka Petrič.
Organizatorji številnih tekmovanj želijo šport približati publiki. Tudi v Sloveniji je vse več različnih športnih tekmovanj, ki se znajdejo v mestnih središčih. Kongresni trg v Ljubljani bo ta konec tedna gostil že tretje tekmovanje letos s pestro mednarodno udeležbo. Športni utrip iz prestolnice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končana je prva polovica Svetovnega prvenstva v športnem plezanju. Janja Garnbret še naprej zbira kolajne na poti do olimpijskih iger v Tokiu. Utrinek športnega plezanja ponudimo v jutranji športni zgodbi.
V Portorožu se v tem tednu odvija najmočnejši teniški turnir na slovenskih tleh, tudi z najboljšimi slovenskimi igralci. Vabilu organizatorjev se je odzval tudi Aljaž Bedene, najvišje uvrščeni slovenski igralec na svetovni lestvici. V jutranji športni zgodbi ponujamo utrinek s slovenske obale.
Mariborski nogometaši so v kvalifikacijah za ligo prvakov odigrali povratno tekmo tretjega kroga proti norveškim prvakom. Po tekmi jutranjo Športno zgodbo iz Trondheima pošilja Boštjan Janežič.
Športni plezalci se na svetovnem prvenstvu merijo v Tokyu. Prvi del prvenstva je namenjen zaključnim bojem v treh disciplinah, najprej balvanom, težavnosti in hitrosti, čez teden dni pa jih bodo tekmovalci prepletli v kombinacijo, kjer si bodo najboljši zagotovili tudi olimpijski nastop.
Odbojkarska reprezentanca Slovenije je v Gdansku zaokrožila drugi tekmovalni cilj sezone. Po prvem delu olimpijskih kvalifikacij postrežemo z jutranjim športnim utrinkom iz Gdanska.
Atleti se ta konec tedna v različnih kakovostnih skupinah merijo na evropskem atletskem pokalu reprezentanc. Slovenska je v Varaždinu, od koder ponudimo jutranji športni utrinek.
Smučarske skakalke in skakalci tudi poleti tekmujejo na najvišji ravni. Poletna velika nagrada sicer ni na ravni zimskih tekem svetovnega pokala, a vseeno vselej izlušči kakšno novo ime in presenečenje. Zakaj, to v jutranji športni zgodbi razlaga Matej Hrastar.
Mariborski nogometaši so v tretjem krogu kvalifikacij za nogometno Ligo prvakov odigrali prvo tekmo z Rosenborgom. Kakšne možnosti imajo, da si že naslednji teden zagotovijo evropsko jesen, izveste v jutranji športni zgodbi.
Jadralke in jadralci razreda 470 se za naslove svetovnih prvakov merijo na olimpijskem prizorišču v Tokiu. V boju z najboljšimi sta tudi slovenski olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol.
Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca se je vrnila z evropskega prvenstva v Grčiji, kjer je osvojila bronasto kolajno. Slovenski uspehi v mlajših starostnih kategorijah v zadnjih letih niso bili stalnica, zato se je košarkarska srenja še toliko bolj razveselila tokratnega tretjega mesta.
Ljubljana je znova organizirala turnir svetovne serije odbojke na mivki. Turnir, ki je v najnižji kategoriji svetovne serije, je kljub temu zelo priljubljen med igralci, tudi zaradi kulise, ki jo ponuja centralno igrišče v središču prestolnice.
Ob popolni ponudbi avto-moto športa ta konec tedna v slovenskem prerezu izstopata svetovno prvenstvo v motokrosu in speedwayu s slovenskimi predstavniki med elito. Tokrat se posvetimo speedwayu in boju Mateja Žagarja za mesto v svetovnem prvenstvu tudi v prihodnji sezoni.
Neveljaven email naslov