Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
S slovenskim derbijem se je začela nova sezona jadranske košarkarske lige. Olimpija in Krka imata visoke cilje v regionalnem tekmovanju na prvi tekmi sezone pa sta se pomerili v medsebojnem obračunu.
Slalomisti na divjih vodah se merijo na svetovnem prvenstvu v Bratislavi. Kljub izrednim uspehom slovenskih divjevodašev in naravnim danostim s številnimi brzicami pa v Sloveniji ni konkurenčne proge za treninge.
Četrtek je zaznamoval dan športa. Državni praznik, ki je minil s številnimi športnimi akcijami in večerno državno proslavo z visokimi evropskimi gosti. Po dnevu, ki opominja na pomen športne dejavnosti v družbi, ponudimo razmišljanje v jutranji športni zgodbi.
Slalomisti na divjih vodah se v Bratislavi merijo na svetovnem prvenstvu. Na dan slovenskega športa se bomo v jutranji športni zgodbi preselili na prizorišče v Bratislavo in ugotovili, kakšne novsti uvajajo v divjevodaški šport.
Končano je evropsko prvenstvo v odbojki. Slovenska reprezentanca je znova med najboljšimi in ohranja stik z evropsko elito. Hkrati so reprezentanti odločeni, da nadaljujejo zastavljeno pot tudi z najizkušenejšimi proti Parizu 2024.
Slovenske odbojkarje na evropskem prvenstvu čaka le še tekma za lesk kolajn. Po polfinalnem dvoboju v polni dvorani v Katovicah, proti domači reprezentanci, vtise strnemo v jutranji športni zgodbi.
Domača košarkarska sezona se je začela s superpokalno tekmo med Olimpijo in Krko. V jutranji športni zgodbi predstavimo razmerja moči med najuspešnejšima slovenskima košarkarskima kluboma.
Nogometaši Mure so po prvem naslovu državnih prvakov in uspešnih kvalifikacijah začeli s tekmovanjem v novonastali konferenčni ligi. Po uvodni tekmi v Ljudskem vtise strenemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenski odbojkarji so odigrali četrtfinalno tekmo evropskega prvenstva. V jutranji športni zgodbi zaokrožimo slovenske nastope v Ostravi, kjer se je prvenstvo končalo prav s tekmo Slovenija : Češka.
V Slovenijo se je vrnil teniški turnir serije WTA. Znova ga gosti Portorož, z najboljšimi slovenskimi igralkami, ki bodo skušale dobro sezono zaokrožiti z dosežki na domačem turnirju.
V New Yorku se je končal še zadnji letošnji teniški grand slam. Vtise zaokrožimo v jutranji športni zgodbi.
V Italiji se na udaren kolesarski zaključek sezone pripravlja Tadej Pogačar. Evropsko prvenstvo ni eden osrednjih ciljev sezone, je pa zelo pomembno dopolnilo ob želeni vrnitvi v vrhunsko formo.
Na evropskem prvenstvuv odbojki se začenjajo izločilni boji. Slovenija bo tekmo osmine finala proti Hrvaški odigrala v ponedeljek, v jutranji športni zgodbi pa ponudimo organizacijske zanimivosti ob pripravi evropskega prvenstva.
V Trentu se kolesarji merijo na evropskem prvenstvu. V preteklosti so bila ta tekmovanja namenjena predvsem kolesarjem v razvoju, v letošnjem letu pa so v Italiji zbrani številni vrhunski kolesarji in med njimi je tudi Tadej Pogačar.
Slovenski nogometaši so v Splitu zaokrožili septembrski del kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Tekme s Hravško imajo vselej poseben naboj. Kaj je prinesela tokratna tekma tako v luči nastopa na svetovnem prvenstvu kot sosedskega rivalstva, izveste v jutranji športni zgodbi.
Še s tretjo zaporedno zmago Primoža Rogliča je končana kolesarska dirka po Španiji. O nadaljevanju slovenske prevlade v kolesarski karavani podrobneje v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu odigrala uvodni tekmi. Odbojkarji ne skrivajo ambicij po zlati kolajni, kakšna poti vodi reprezentanco do želenega naslova izveste v jutranji športni zgodbi.
Na severu Španije se končuje zadnja letošnja tritedenska kolesarska dirka, znova s prevlado slovenskih kolesarjev, tokrat je na čelu karavane Primož Roglič. Zanimivosti iz prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
V Kranju se končuje sezona svetovnega pokala v športnem plezanju. Janja Garnbret bo skušala olimpijsko zlato nadgraditi in potrditi še na domači tekmi, sicer pa se športno plezanje v Sloveniji hitro razvija in z njim tudi infrastruktura.
Neveljaven email naslov