Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo odigrala prvo od treh septemberskih tekem v tednu dni. Po dvoboju s Slovaško v Stožicah v jutranji športni zgodbi razkrivamo možnosti Slovenije za preboj na svetovno prvenstvo.
V Tokiu se izteka zadnji teden paraolimpijskih iger. Kako so se s tekmovanji športnikov invalidov soočili in kaj so že ponudla slovenskim športnikom, izveste v jutranji športni zgodbi.
Končan je olimpijski kvalifikacijski turnir slovenskih hokejistov v Oslu. V jutranji športni zgodbi zaokrožimo slovenske nastope med najboljšimi reprezentancami.
Drugi teden kolesarske dirke po Španiji v zaključku prinaša še eno gorsko etapo. Drugi del tritednske dirke so zaznamovale spremembe na vodilnih mestih, padci in zanimivi zaključki etap. Zaokrožimo jih v jutranji športni zgodbi.
V Tokiu se za kolajne merijo športniki na paraolimpijskih igrah. Pogled v zakulisje in zanimivosti iger ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska hokejska reprezentanca se v Oslu meri na kvalifikacijskem turnirju za tretji zaporedni nastop na olimpijskih igrah. Anže Kopitar in druščina morajo za nastop v Pekingu osvojiti prvo mesto v skupini z Dansko, Norveško in Južno Korejo. Kako so risi začeli turnir in kakšne so njihove možnosti, izveste v jutranji športni zgodbi.
Nogometaši Mure so si že zagotovili nastop v skupinskem delu evropskih tekmovanj. Zvečer bodo v Gradzu s Sturmom odigrali povratno tekmo za nastop v evropski ligi. Kako se Mura prvič v vlogi državnega prvaka znajde v evropski konkurenci, izveste v jutranji športni zgodbi.
V Tokiu je znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat ob začetku paraolimpijskih iger, ki predstavljajo športni vrhunec športnikov invalidov. V jutranji športni zgodbi ponudimo vtise iz japonske prestolnice.
Nogometaši Mure so si že zagotovili evropsko jesen. Ali bodo zaigrali v evropski ali konferenčni ligi, je odvisno od razpleta zadnjega kroga kvalifikacij s Sturmom. Več v jutranji zgodbi po prvi - domači tekmi.
Po olimpijskem vrvežu sta na športnih prizoriščih v ospredju nogomet in kolesarstvo. Na dirki po Španiji, še zadnji tritedenski preizkušnji, je znova v središču pozornosti Primož Roglič, ki lovi že tretjo zaporedno skupno zmago.
Maribor je v minulih dneh gostil svetovni pokal v gorskem kolesarstvu. Kakšne so smernice tega športa v Sloveniji in kako se v kolesarsko zvezo vključujejo nove kolesarske discipline, ki jih ponuja olimpijski program izveste v jutranji športni zgodbi.
Športni plezalci so se v Ljubljani pomerili na posebnem plezalnem spektaklu, ki riše smernice prihodnosti vrhunskega športnega plezanja. Zanimivosti ujamete v športni zgodbi.
H koncu gredo kvalifikacije slovenskih klubov za nastop na evropskih tekmovanjih. Kako uspešna sta bila preostala predstavnika na predzadnji stopnici, izveste v jutranji športni zgodbi.
Olimpijske igre so z enoletno zamudo izpeljali ne da bi bila ogroženo zdraje športnikov. Med igrami pa se je pokazala nova dimenzija spremljanja iger: številni odzivi na družbenih omrežjih so vmes prinesli tudi žaljive pripombe tviterašev.
Olimpijske igre vselej postrežejo z zanimivimi zgodbami na tekmovališčih, v zakulisju, olimpijski vasi. Novinarska ekipa Vala 202 vam vsako jutro postreže z zgodbo s prizorišča, ki odstira zanimivosti specifičnih iger v japonski prestolnici.
Olimpijske igre vselej postrežejo z zanimivimi zgodbami na tekmovališčih, v zakulisju, olimpijski vasi. Novinarska ekipa Vala 202 vam vsako jutro postreže z zgodbo s prizorišča, ki odstira zanimivosti specifičnih iger v japonski prestolnici.
Olimpijske igre vselej postrežejo z zanimivimi zgodbami na tekmovališčih, v zakulisju, olimpijski vasi. Novinarska ekipa Vala 202 vam vsako jutro postreže z zgodbo s prizorišča, ki odstira zanimivosti svojevrstnih iger v japonski prestolnici.
Olimpijske igre vselej postrežejo z zanimivimi zgodbami na tekmovališčih, v zakulisju, olimpijski vasi. Novinarska ekipa Vala 202 vam vsako jutro postreže z zgodbo s prizorišča, ki odstira zanimivosti svojevrstnih iger v japonski prestolnici.
Neveljaven email naslov