Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smučarsko-skakalna karavana svetovnega pokala se bo v današnjem dopoldnevu preselila na zadnjo postajo 64. novoletne turneje, ki v svetu športa velja za enega najvplivnejših dogodkov na začetku vsakega leta. In to ne glede na to, da je le delček izjemno pestre ponudbe celotne sezone bojev za točke svetovnega pokala iz leta v leto. Selitev na zadnjo postajo je tokrat znova nekaj posebnega za slovenski tabor.
Za nekoga, ki nikdar ni doživel dogajanja ob novoletni skakalni turneji, je vse, kar spremlja teh deset dni od začetka na Bavarskem do zaključka na Solnograškem, skorajda nepojmljivo. V največji meri prav nič posebej na izstopa. Marsikje med sezono je precej bolje poskrbljeno tako za skakalce kot za vse tiste, ki spremljamo najboljše skakalce.
Tu bi vsaj sam izpostavil denimo poljske Zakopane ali pa polete na Kulmu, da ne omenjam zaključka v Planici, kamor na začetku pomladi vsi radi pridejo. Tudi zaradi poletov v razmerah, ki jih predvsem tedaj, ko gre za zares ugodne vetrove tokove lahko ponudi le dolina, ki je nedvomno najbolj južno prizorišče smučarskih skokov na Stari celini.
Turneja štirih skakalnic si je enostavno ustvarila svoje ime, čeprav na avstrijskem delu ne bo nikdar ponudila nekaj podobnega kot že omenjeni Kulm ali pa še bolj uveljavljeni nastopi alpskih smučarjev v svetu športa, kot so tisti v Kitzbuehlu ali pa na nočnih slalomih v Schladmingu in Flachauu.
Čeprav se je tudi v teh dneh v Innsbrucku, ki je četrto največje avstrijsko mesto, dalo videti marsikatero znano ime, ki jih na avstrijski sceni ne manjka, pa je to povsem neprimerljivo s tistim, kar ponujajo omenjene alpske tekme, sploh pa znamenito tekmovanje s Petelinjega grebena. Tudi Kulm s svetovnim prvenstvom v poletih bo že naslednji konec tedna ponudil domala vse, kar kaj velja v svetu avstrijskega jet-seta.
Je pa novoletna skakalna turneja tudi z vidika slovenskega športnega navdušenca eden izmed viškov vsakega leta. Ko pa se le-to začne tako kot letos, z dvema uvodnima zmagama slovenskega skakalnega junaka, pa je to še posebej na mestu.
Niti ob skupni zmagi Primoža Peterke, ki je v magični svet novoletnega tekmovanja stopil pred natanko dvema desetletjema, se kaj podobnega ni zgodilo. Skakalnica na Bergislu tudi med slovenskimi skakalci velja za eno najtežjih v celotnem tekmovalnem letu, toda tu je Peter Prevc po Primožu Ulagi in tudi prehitro pozabljenem Petru Žonti že tretji Slovenec z zmago.
Na preostalih treh se s tem slovenski skoki ne morejo pohvaliti. Tudi druga olimpijska naprava v Garmishu ima v analih vpisane tri slovenske zmage, ampak le dva zmagovalca. Oberstdorf in Bichofshofen, ki se ne ponašata z nazivom olimpijski, pa sta za zdaj še na seznamu, kjer slovenske dnevne zmage še nismo videli.
Že danes pa vemo, za morebitno na Solnograškem bomo morali počakati najmanj do srede, na tisto pod Senčno goro pa do začetka 65. izvedbe novoletnega skakalnega prestiža, kjer bo vse bolj očitno skupno zmago branil Peter Prevc.
Morda bo to nov izziv za vodilnega skakalca zime, njegovemu predhodniku iz slovenske skakalne šole to ni uspelo. Mu je pa nekaj, kar si bo Peter do konca sezone bolj želel, kot v naslednji zimi znova zmagati na turneji štirih skakalnic, ki so tako različne in s katerimi je potrebno opraviti v zgolj desetih dneh. Saj veste o čem govorim, o veliki kristalni krogli.
Smučarsko-skakalna karavana svetovnega pokala se bo v današnjem dopoldnevu preselila na zadnjo postajo 64. novoletne turneje, ki v svetu športa velja za enega najvplivnejših dogodkov na začetku vsakega leta. In to ne glede na to, da je le delček izjemno pestre ponudbe celotne sezone bojev za točke svetovnega pokala iz leta v leto. Selitev na zadnjo postajo je tokrat znova nekaj posebnega za slovenski tabor.
Za nekoga, ki nikdar ni doživel dogajanja ob novoletni skakalni turneji, je vse, kar spremlja teh deset dni od začetka na Bavarskem do zaključka na Solnograškem, skorajda nepojmljivo. V največji meri prav nič posebej na izstopa. Marsikje med sezono je precej bolje poskrbljeno tako za skakalce kot za vse tiste, ki spremljamo najboljše skakalce.
Tu bi vsaj sam izpostavil denimo poljske Zakopane ali pa polete na Kulmu, da ne omenjam zaključka v Planici, kamor na začetku pomladi vsi radi pridejo. Tudi zaradi poletov v razmerah, ki jih predvsem tedaj, ko gre za zares ugodne vetrove tokove lahko ponudi le dolina, ki je nedvomno najbolj južno prizorišče smučarskih skokov na Stari celini.
Turneja štirih skakalnic si je enostavno ustvarila svoje ime, čeprav na avstrijskem delu ne bo nikdar ponudila nekaj podobnega kot že omenjeni Kulm ali pa še bolj uveljavljeni nastopi alpskih smučarjev v svetu športa, kot so tisti v Kitzbuehlu ali pa na nočnih slalomih v Schladmingu in Flachauu.
Čeprav se je tudi v teh dneh v Innsbrucku, ki je četrto največje avstrijsko mesto, dalo videti marsikatero znano ime, ki jih na avstrijski sceni ne manjka, pa je to povsem neprimerljivo s tistim, kar ponujajo omenjene alpske tekme, sploh pa znamenito tekmovanje s Petelinjega grebena. Tudi Kulm s svetovnim prvenstvom v poletih bo že naslednji konec tedna ponudil domala vse, kar kaj velja v svetu avstrijskega jet-seta.
Je pa novoletna skakalna turneja tudi z vidika slovenskega športnega navdušenca eden izmed viškov vsakega leta. Ko pa se le-to začne tako kot letos, z dvema uvodnima zmagama slovenskega skakalnega junaka, pa je to še posebej na mestu.
Niti ob skupni zmagi Primoža Peterke, ki je v magični svet novoletnega tekmovanja stopil pred natanko dvema desetletjema, se kaj podobnega ni zgodilo. Skakalnica na Bergislu tudi med slovenskimi skakalci velja za eno najtežjih v celotnem tekmovalnem letu, toda tu je Peter Prevc po Primožu Ulagi in tudi prehitro pozabljenem Petru Žonti že tretji Slovenec z zmago.
Na preostalih treh se s tem slovenski skoki ne morejo pohvaliti. Tudi druga olimpijska naprava v Garmishu ima v analih vpisane tri slovenske zmage, ampak le dva zmagovalca. Oberstdorf in Bichofshofen, ki se ne ponašata z nazivom olimpijski, pa sta za zdaj še na seznamu, kjer slovenske dnevne zmage še nismo videli.
Že danes pa vemo, za morebitno na Solnograškem bomo morali počakati najmanj do srede, na tisto pod Senčno goro pa do začetka 65. izvedbe novoletnega skakalnega prestiža, kjer bo vse bolj očitno skupno zmago branil Peter Prevc.
Morda bo to nov izziv za vodilnega skakalca zime, njegovemu predhodniku iz slovenske skakalne šole to ni uspelo. Mu je pa nekaj, kar si bo Peter do konca sezone bolj želel, kot v naslednji zimi znova zmagati na turneji štirih skakalnic, ki so tako različne in s katerimi je potrebno opraviti v zgolj desetih dneh. Saj veste o čem govorim, o veliki kristalni krogli.
Končana je kolesarska dirka po Sloveniji, za Tadeja Pogačarja generalka pred najpomembnejšo dirko sezone, dirko po Franciji. Zaključke prepletemo z zanimivostmi v jutranji športni zgodbi.
V Novem mestu se bo končala kolesarska dirka po Sloveniji. Kaj je ponudila karavana, ki se bo tradicionalno zadnjič skozi cilj zapeljala v dolenjski prestolnici, izveste v jutranji športni zgodbi.
Na kolesarski dirki po Sloveniji je pred karavano odločilna etapa s ciljnim vzponom. Ob selitvi dirke na zahod Slovenije so kolesarji in spremljevalci polni zanimivih vtisov s prvega dela.
Na Ptuju se začenja kolesarska dirka po Sloveniji. Domači kolesarski vrhunec tekmovalne sezone sovpada s pripravami Tadeja Pogačarja na dirko po Franciji. Eden najboljših kolesarjev sveta si želi vrhunsko pripravljenost dokazati s prvo zmago na domači kolesarski pentlji. Kaj vse prinaša dirka po Sloveniji izveste v jutranji športni zgodbi.
Nazadnje je bil rožnati krog pri nas pred 17 leti, ko si ga je italijanska narodnostna skupnost v hrvaški Istri zaželela v Pulju in Poreču. Tja drugače ni mogel kot prek slovenskega ozemlja in še danes se spominjamo prve poti prek viadukta na Črnem Kalu, kjer je tedaj imela svojo pot karavana edine tritedenske dirke, ki je slovenski kolesar še ni osvojil.
Končano je državno prvenstvo v nogometu. Kdo bo Slovenijo zastopal v kvalifikacijah za ligo prvakov, kam se seli nogometno veselje ob koncu sezone, ki je bila specifična barvita in zanimiva vse do zadnje tekme. Razmišljanje voditelja podkasta Žoga je okrogla ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska hokejska reprezentanca je sklenila turnir v Tivoliju, ki je zapolnil običajni spomladanski termin svetovnih prvenstev. Tokrat bo na svetovnem prvenstvu igrala le elita, drugi so prepuščeni iznajdljivosti pri iskanju tekem v pripravah na olimpijske kvalifikacije. Kako se je znašla slovenska reprezentanca in kakšni so zaključki turnirja v Tivoliju, izveste v jutranji športni zgodbi.
V jutru na Valu 202 predstavimo razplet rednega dela košarkarske lige NBA in tekmece slovenskih košarkarjev v prvem krogu končnice.
Na Madžarskem se na olimpijski nastop pripravljata najboljši slovenski kajakašici na mirnih vodah. Kandidatki za odličje v Tokiu sta uspešno prestali generalko, vtise s prizorišča prenaša Franci Pavšer.
Rokometno državno prvenstvo že dolgo ni bilo tako izenačeno. Po derbiju med Velenjem in Celjem v jutranji športni zgodbi izpostavljamo prihodnost slovenskega rokometa in konkurenčnost na evropski sceni.
Vselej zanimiv slovenski nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom je nakazal smernice zaključka letošnjega državnega prvenstva. Kaj prinaša, izveste v jutranji športni zgodbi.
V Belgiji se je končal prvi del kolesarske sezone z najboljšima slovenskima kolesarjema. Razmišljanje o pomenu belgijskih klasik in pripravah na nadaljevanje sezone ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Hokejisti Olimpije bodo v prihodnji sezoni znova igrali v razširjenem avstrijskem prvenstvu. Letos pa so znova pustili pečat v alpski hokejski ligi.
Kolesarji so ta teden v Belgiji, kjer so na sporedu enodnevne klasike. Valonska puščica se je končala z drugim mestom Primoža Rogliča, v nedeljo bo najboljši kolesar svetovne lestvice v družbi Tadeja Pogačarja končal prvi del sezone.
V Lizboni se na evropskem prvenstvu v judu merijo borci na tatamijih. Ob boju za kolajne sta v ospredju tudi boj za nastop na olimpijskih igrah in celo interni boj najboljših slovenskih tekmovalk za uvrstitev v reprezentanco za olimpijske igre.
Judoistke in judoisti se za naslove evropskih prvakov merijo na Portugalskem. V jutranji športni zgodbi vam pošiljamo razglednico z zahoda Evrope.
V Baskiji se je končala enotedenska kolesarska dirka s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem v glavnih vlogah. Po prvem neposrednem obračunu najboljših svetovnih kolesarjev več v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
V Baskiji se bo danes končala enotedenska kolesarska dirka s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem v glavnih vlogah. V jutru na Valu 202 pošiljamo razglednico s severovzhoda Španije.
Celjski rokometaši so zadnjo letošnjo temo v ligi prvakov igrali v Parizu. Izpad v osmini finala elitnega evropskega klubskega tekmovanja je plod prilagoditve lige, ki je v specifični sezoni povzročila moštvom številne preglavice. Iz francoske prestolnice jutranjo športno zgodbo na radijske valove prinaša Uroš Volk.
Neveljaven email naslov