Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rogla se je na zemljevid tekem svetovnega pokala nenadejano zavihtela pred zdaj že sedmimi leti, ko so k nam prispeli najboljši tekači na smučeh. Tedanje sodelovanje naše najboljše tekačice Petre Majdič in turističnih delavcev je dalo slutiti, da bi bilo vse skupaj lahko zelo uspešno. Ob tekmovališču je hitro zrasel nov hotel, Majdičeve pa že ob naslednjem tekaškem snidenju z delom pohorske planote ni bilo več v smučini.
Po končani tekmovalni poti naše šampionke je tudi nekako zamrl zagon prirediteljev, ki so pri pripravi prog za pomoč običajno morali poprositi strokovnjake iz drugih delov Slovenije. Ko bi pred mesecem dni tekači morali spet k nam, so odšli v Dobbiaco, saj je Rogla že pred tem sporočila, da jo tekaški svetovni pokal ne zanima več. Enostavno jim decembrski termin ni šel v račun z vsemi drugimi stvarmi, ki jih ponujajo tu. Tekaški stadion, ki še vedno nosi ime po Petri Majdič pa je bil denimo tudi med včerajšnjim živ-žavom na Rogli izjemno dobro zaseden in tudi zgledno pripravljen.
Deskarji so ob odhodu tekačev našli nišo prav tu. Četrtič so prišli k nam. Trenutno najboljša Rok Marguč in Tim Mastnak sta iz teh koncev in tu največ vadita.
Rogla je bila že od nekdaj prijazno okolje do deskarjev, ki jih suličarji, kot deskarji nagajivo imenujejo smučarje, nikdar niso zares sprejeli v svoje okolje, ki pa je zares prostrano tudi na naših smučiščih. Kaj šele za severno ali zahodno mejo.
Včeraj se je prvič zgodilo da slovenska deskarska vrsta ni imela svojega predstavnika na zmagovalnem odru in tozadevno bi lahko rekli, da je Rogla zares izjemno uspešna. Priredila je šest tekmovanj na najvišji ravni in kar štirikrat so bili naši športniki med najboljšimi. Ob poškodbi Žana Koširja, zadnjega dobitnika velike deskarske kristalne krogle pa se ni izšlo. Ali to pomeni, da so naši deskarji v krizi. So in niso, saj so s šestim in osmim mestom le segli najviše v tej zimi. Nasploh je deskarski šport daleč od tistega, kar je nekdaj že ponujal.
Občutek imam, da se pod krovom mednarodne smučarske zveze deskarji nikdar niso znašli. Njihov uvod pod okriljem samostojne zveze je bil na začetku devetdesetih pravi bum. Obetal je zelo zanimivo serijo tekmovanj, kjer so bili zelo dejavni tudi Slovenci.
Toda pred olimpijskimi igrami v Naganu, zadnjimi v prejšnjem tisočletju, je bilo te radoživosti konec. Želja da postanejo olimpijski šport je očitno omejila radoživost, ki so jo premogli in jo danes vidimo zelo poredko. Še vedno jih ni malo, ki menijo, da je ta radoživost šla že izven športnih okvirov, toda sam jim pravim, da ko so tekmovali, deskarji seveda, so bili v prvi vrsti tekmovalci in še danes je tako. Zakaj so deskarji morali v tuj hlev se ve.
Vpliv mednarodne smučarske zveze in industrije, ki je vpeta v to, sta šla z roko v roki. Najbrž tudi kakšen fičnik od televizijskih pravic. Ampak posledice se vidijo šele zdaj. Tekem v celotni sezoni je le sedem. Glavnega pokrovitelja tekmovanje nima, zraven ni Nemcev, ki držijo vse druge smučarske discipline pri življenju.
Tudi na Rogli niso uspeli zbrati dovolj denarja za dvodnevni spored, ponudili pa so vsaj enodnevno druženje vseh najboljših in Rogla bo očitno ostala deskarska postojanka. Tudi tistih najboljših na svetu.
Rogla se je na zemljevid tekem svetovnega pokala nenadejano zavihtela pred zdaj že sedmimi leti, ko so k nam prispeli najboljši tekači na smučeh. Tedanje sodelovanje naše najboljše tekačice Petre Majdič in turističnih delavcev je dalo slutiti, da bi bilo vse skupaj lahko zelo uspešno. Ob tekmovališču je hitro zrasel nov hotel, Majdičeve pa že ob naslednjem tekaškem snidenju z delom pohorske planote ni bilo več v smučini.
Po končani tekmovalni poti naše šampionke je tudi nekako zamrl zagon prirediteljev, ki so pri pripravi prog za pomoč običajno morali poprositi strokovnjake iz drugih delov Slovenije. Ko bi pred mesecem dni tekači morali spet k nam, so odšli v Dobbiaco, saj je Rogla že pred tem sporočila, da jo tekaški svetovni pokal ne zanima več. Enostavno jim decembrski termin ni šel v račun z vsemi drugimi stvarmi, ki jih ponujajo tu. Tekaški stadion, ki še vedno nosi ime po Petri Majdič pa je bil denimo tudi med včerajšnjim živ-žavom na Rogli izjemno dobro zaseden in tudi zgledno pripravljen.
Deskarji so ob odhodu tekačev našli nišo prav tu. Četrtič so prišli k nam. Trenutno najboljša Rok Marguč in Tim Mastnak sta iz teh koncev in tu največ vadita.
Rogla je bila že od nekdaj prijazno okolje do deskarjev, ki jih suličarji, kot deskarji nagajivo imenujejo smučarje, nikdar niso zares sprejeli v svoje okolje, ki pa je zares prostrano tudi na naših smučiščih. Kaj šele za severno ali zahodno mejo.
Včeraj se je prvič zgodilo da slovenska deskarska vrsta ni imela svojega predstavnika na zmagovalnem odru in tozadevno bi lahko rekli, da je Rogla zares izjemno uspešna. Priredila je šest tekmovanj na najvišji ravni in kar štirikrat so bili naši športniki med najboljšimi. Ob poškodbi Žana Koširja, zadnjega dobitnika velike deskarske kristalne krogle pa se ni izšlo. Ali to pomeni, da so naši deskarji v krizi. So in niso, saj so s šestim in osmim mestom le segli najviše v tej zimi. Nasploh je deskarski šport daleč od tistega, kar je nekdaj že ponujal.
Občutek imam, da se pod krovom mednarodne smučarske zveze deskarji nikdar niso znašli. Njihov uvod pod okriljem samostojne zveze je bil na začetku devetdesetih pravi bum. Obetal je zelo zanimivo serijo tekmovanj, kjer so bili zelo dejavni tudi Slovenci.
Toda pred olimpijskimi igrami v Naganu, zadnjimi v prejšnjem tisočletju, je bilo te radoživosti konec. Želja da postanejo olimpijski šport je očitno omejila radoživost, ki so jo premogli in jo danes vidimo zelo poredko. Še vedno jih ni malo, ki menijo, da je ta radoživost šla že izven športnih okvirov, toda sam jim pravim, da ko so tekmovali, deskarji seveda, so bili v prvi vrsti tekmovalci in še danes je tako. Zakaj so deskarji morali v tuj hlev se ve.
Vpliv mednarodne smučarske zveze in industrije, ki je vpeta v to, sta šla z roko v roki. Najbrž tudi kakšen fičnik od televizijskih pravic. Ampak posledice se vidijo šele zdaj. Tekem v celotni sezoni je le sedem. Glavnega pokrovitelja tekmovanje nima, zraven ni Nemcev, ki držijo vse druge smučarske discipline pri življenju.
Tudi na Rogli niso uspeli zbrati dovolj denarja za dvodnevni spored, ponudili pa so vsaj enodnevno druženje vseh najboljših in Rogla bo očitno ostala deskarska postojanka. Tudi tistih najboljših na svetu.
Stožice so gostile drugi letošnji nogometni derbi med najuspešnejšima slovenskima kluboma. O nogometnem derbiju, z reprezentančnim pridihom po žrebu skupini za evropsko prvenstvo, bo tekla beseda v jutranji športni zgodbi.
Tudi v letošnji sezoni najelitnejšega tekmovanja v dvoranskem nogometu, so slovenske barve zastopali igralci Dobovca. Ti so se uvrstili v elitni del tekmovanja, v katerem jim je malo zmanjkalo do uvrstitve na zaključni turnir najboljše četverice. So pa sicer slovenski prvaki v Prištini, ki je gostila eno od štirih skupin, pustili dober vtis.
V Hamburgu bodo zvečer opravili žreb skupin, ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu v nogometu; prihodnje leto ga bo gostila Nemčija. Na prizorišču žrebanja na severu države gostiteljice Luka Petrič razmišlja o možnih nasprotnikih Slovenije v skupinskem delu turnirja.
Nogometaši Olimpije so v predzadnjem, 5. krogu skupinskega dela konferenčne lige gostili francoski Lille, vodilno moštvo svoje skupine, ki si je že pred prihodom v Ljubljano zagotovilo igranje v končnici. O možnostih za napredovanje in krstni sezoni slovenskih prvakov na evropskem tekmovanju pa podrobneje v današnji jutranji športni zgodbi.
Slovenski državni prvaki, odbojkarji ACH Volleyja, v letošnji sezoni elitnega evropskega tekmovanja nastopajo v zahtevni skupini, a kljub temu merijo na preboj v izločilne boje. Nocoj bodo gostili poljsko ekipo iz Rzeszowa, za katero igra slovenski reprezentant Klemen Čebulj.
V Miesu ob Ženevskem jezeru je vodstvo Mednarodne košarkarske zveze izžrebalo kvalifikacijske skupine za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu. Turnirji bodo med 2. in 7. julijem prihodnje leto, o slovenskih nasprotnikih pa podrobneje v tokratni športni zgodbi.
Z VN Valencie se je končala sezona svetovnega prvenstva motociklistov. V kraljevskem razredu MotoGP so tudi letos prevladovali dirkači italijanskega proizvajalca motociklov Ducatija, h kateremu bo prestopil tudi eden najboljših dirkačev vseh časov, Španec Marc Marquez, ki je vse dosedanje uspehe dosegel na Hondi.
S tekmami na severu Finske se je razmahnila sezona športnih tekmovanj na snegu. Po alpskih smučarjih so sezono začeli še smučarski skakalci in tekači ter tekmovalci v nordijski kombinaciji. V športni zgodbi se osredinimo na pričakovanja in cilje v slovenski reprezentanci.
Ob progi v Radizelu, ki je v preteklosti gostila tudi dirke svetovnega prvenstva, so se ob 60-letnici tamkajšnjega društva zbrale legende slovenskega motokrosa.
S tekmami prvega kroga so se začeli boji v odbojkarski ligi prvakov. Ljubljanski ACH Volley je novo sezono elitnega tekmovanja začel na zahtevnem gostovanju pri italijanskem prvaku Trentinu.
Sezona evropskega pokala se bo kmalu prevesila v drugo polovico. V tej se bodo boji za mesta, ki vodijo v končnico, še zaostrili. Košarkarji Olimpije so po vseh težavah s poškodbami in neuigranostjo ekipe od končnice za zdaj precej oddaljeni.
Razmerja moči se v domačih dvoranah niso bistveno spremenila. Hokejisti Olimpije so tudi v letošnji sezoni osrednji favoriti za nov naslov državnih prvakov. Pvenstvo, v katerem v članski konkurenci nastopajo le štirje klubi, pa so letos pozitivno popestrili Celjani, ki obenem nastopajo tudi v alpski hokejski ligi.
Slovenska nogometna reprezentanca je s tekmo proti Kazahstanu končala kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Nemčiji.
V Poreču poteka sklepni turnir najboljše četverice lige prvakov v balinanju, na katerega se je po senzacionalni četrtfinalni zmagi uvrstila tudi škofjeloška Trata.
Za alpske smučarke v hitrih disciplinah se letošnja sezona svetovnega pokala začenja v Zermattu, kjer so imeli prireditelji na ledeniku pod Matterhornom precej težav s slabimi vremenskimi razmerami. Tekmovalke se bodo pomerile na dveh smukih. V konkurenci je tudi Ilka Štuhec, ki je bila v pretekli sezoni ena od najuspešnejših v tej disciplini, več točk je zbrala le Italijanka Sofia Goggia.
So tekme, ki so del vsakdana vrhunskega športnika, so tekme o katerih športniki sanjajo in so tekme, ki odpirajo vrata sanj. Pred slovensko nogometno reprezentanco je tekma na Danskem, ki bi lahko Sloveniji že krog pred koncem kvalifikacij zagotovila drugi nastop na evropskih prvenstvih.
Celjski rokometaši ohranjajo mesto med evropsko rokometno elito, vedno težje pa ohranjajo konkurenčnost znotraj najvišje ravni evropskega klubskega tekmovanja. O letošnji celjski evropski poti podrobneje v jutranjem športnem utrinku.
Kamniške odbojkarice so odigrale prvo domačo tekmo lige prvakinj, v Kamniku pa je ta hip precej bolj vroče v moški kot v ženski zasedbi.
Najboljši slovenski kolesarji bodo koledarsko leto sklenili na sklepni prireditvi nacionalne zveze. V Ljubljani sta misli po še eni zelo uspešni sezoni sklenila tudi zmagovalec dirke po Italiji Primož Roglič in prvi kolesar svetovne lestvice Tadej Pogačar.
Neveljaven email naslov