Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rogla se je na zemljevid tekem svetovnega pokala nenadejano zavihtela pred zdaj že sedmimi leti, ko so k nam prispeli najboljši tekači na smučeh. Tedanje sodelovanje naše najboljše tekačice Petre Majdič in turističnih delavcev je dalo slutiti, da bi bilo vse skupaj lahko zelo uspešno. Ob tekmovališču je hitro zrasel nov hotel, Majdičeve pa že ob naslednjem tekaškem snidenju z delom pohorske planote ni bilo več v smučini.
Po končani tekmovalni poti naše šampionke je tudi nekako zamrl zagon prirediteljev, ki so pri pripravi prog za pomoč običajno morali poprositi strokovnjake iz drugih delov Slovenije. Ko bi pred mesecem dni tekači morali spet k nam, so odšli v Dobbiaco, saj je Rogla že pred tem sporočila, da jo tekaški svetovni pokal ne zanima več. Enostavno jim decembrski termin ni šel v račun z vsemi drugimi stvarmi, ki jih ponujajo tu. Tekaški stadion, ki še vedno nosi ime po Petri Majdič pa je bil denimo tudi med včerajšnjim živ-žavom na Rogli izjemno dobro zaseden in tudi zgledno pripravljen.
Deskarji so ob odhodu tekačev našli nišo prav tu. Četrtič so prišli k nam. Trenutno najboljša Rok Marguč in Tim Mastnak sta iz teh koncev in tu največ vadita.
Rogla je bila že od nekdaj prijazno okolje do deskarjev, ki jih suličarji, kot deskarji nagajivo imenujejo smučarje, nikdar niso zares sprejeli v svoje okolje, ki pa je zares prostrano tudi na naših smučiščih. Kaj šele za severno ali zahodno mejo.
Včeraj se je prvič zgodilo da slovenska deskarska vrsta ni imela svojega predstavnika na zmagovalnem odru in tozadevno bi lahko rekli, da je Rogla zares izjemno uspešna. Priredila je šest tekmovanj na najvišji ravni in kar štirikrat so bili naši športniki med najboljšimi. Ob poškodbi Žana Koširja, zadnjega dobitnika velike deskarske kristalne krogle pa se ni izšlo. Ali to pomeni, da so naši deskarji v krizi. So in niso, saj so s šestim in osmim mestom le segli najviše v tej zimi. Nasploh je deskarski šport daleč od tistega, kar je nekdaj že ponujal.
Občutek imam, da se pod krovom mednarodne smučarske zveze deskarji nikdar niso znašli. Njihov uvod pod okriljem samostojne zveze je bil na začetku devetdesetih pravi bum. Obetal je zelo zanimivo serijo tekmovanj, kjer so bili zelo dejavni tudi Slovenci.
Toda pred olimpijskimi igrami v Naganu, zadnjimi v prejšnjem tisočletju, je bilo te radoživosti konec. Želja da postanejo olimpijski šport je očitno omejila radoživost, ki so jo premogli in jo danes vidimo zelo poredko. Še vedno jih ni malo, ki menijo, da je ta radoživost šla že izven športnih okvirov, toda sam jim pravim, da ko so tekmovali, deskarji seveda, so bili v prvi vrsti tekmovalci in še danes je tako. Zakaj so deskarji morali v tuj hlev se ve.
Vpliv mednarodne smučarske zveze in industrije, ki je vpeta v to, sta šla z roko v roki. Najbrž tudi kakšen fičnik od televizijskih pravic. Ampak posledice se vidijo šele zdaj. Tekem v celotni sezoni je le sedem. Glavnega pokrovitelja tekmovanje nima, zraven ni Nemcev, ki držijo vse druge smučarske discipline pri življenju.
Tudi na Rogli niso uspeli zbrati dovolj denarja za dvodnevni spored, ponudili pa so vsaj enodnevno druženje vseh najboljših in Rogla bo očitno ostala deskarska postojanka. Tudi tistih najboljših na svetu.
Rogla se je na zemljevid tekem svetovnega pokala nenadejano zavihtela pred zdaj že sedmimi leti, ko so k nam prispeli najboljši tekači na smučeh. Tedanje sodelovanje naše najboljše tekačice Petre Majdič in turističnih delavcev je dalo slutiti, da bi bilo vse skupaj lahko zelo uspešno. Ob tekmovališču je hitro zrasel nov hotel, Majdičeve pa že ob naslednjem tekaškem snidenju z delom pohorske planote ni bilo več v smučini.
Po končani tekmovalni poti naše šampionke je tudi nekako zamrl zagon prirediteljev, ki so pri pripravi prog za pomoč običajno morali poprositi strokovnjake iz drugih delov Slovenije. Ko bi pred mesecem dni tekači morali spet k nam, so odšli v Dobbiaco, saj je Rogla že pred tem sporočila, da jo tekaški svetovni pokal ne zanima več. Enostavno jim decembrski termin ni šel v račun z vsemi drugimi stvarmi, ki jih ponujajo tu. Tekaški stadion, ki še vedno nosi ime po Petri Majdič pa je bil denimo tudi med včerajšnjim živ-žavom na Rogli izjemno dobro zaseden in tudi zgledno pripravljen.
Deskarji so ob odhodu tekačev našli nišo prav tu. Četrtič so prišli k nam. Trenutno najboljša Rok Marguč in Tim Mastnak sta iz teh koncev in tu največ vadita.
Rogla je bila že od nekdaj prijazno okolje do deskarjev, ki jih suličarji, kot deskarji nagajivo imenujejo smučarje, nikdar niso zares sprejeli v svoje okolje, ki pa je zares prostrano tudi na naših smučiščih. Kaj šele za severno ali zahodno mejo.
Včeraj se je prvič zgodilo da slovenska deskarska vrsta ni imela svojega predstavnika na zmagovalnem odru in tozadevno bi lahko rekli, da je Rogla zares izjemno uspešna. Priredila je šest tekmovanj na najvišji ravni in kar štirikrat so bili naši športniki med najboljšimi. Ob poškodbi Žana Koširja, zadnjega dobitnika velike deskarske kristalne krogle pa se ni izšlo. Ali to pomeni, da so naši deskarji v krizi. So in niso, saj so s šestim in osmim mestom le segli najviše v tej zimi. Nasploh je deskarski šport daleč od tistega, kar je nekdaj že ponujal.
Občutek imam, da se pod krovom mednarodne smučarske zveze deskarji nikdar niso znašli. Njihov uvod pod okriljem samostojne zveze je bil na začetku devetdesetih pravi bum. Obetal je zelo zanimivo serijo tekmovanj, kjer so bili zelo dejavni tudi Slovenci.
Toda pred olimpijskimi igrami v Naganu, zadnjimi v prejšnjem tisočletju, je bilo te radoživosti konec. Želja da postanejo olimpijski šport je očitno omejila radoživost, ki so jo premogli in jo danes vidimo zelo poredko. Še vedno jih ni malo, ki menijo, da je ta radoživost šla že izven športnih okvirov, toda sam jim pravim, da ko so tekmovali, deskarji seveda, so bili v prvi vrsti tekmovalci in še danes je tako. Zakaj so deskarji morali v tuj hlev se ve.
Vpliv mednarodne smučarske zveze in industrije, ki je vpeta v to, sta šla z roko v roki. Najbrž tudi kakšen fičnik od televizijskih pravic. Ampak posledice se vidijo šele zdaj. Tekem v celotni sezoni je le sedem. Glavnega pokrovitelja tekmovanje nima, zraven ni Nemcev, ki držijo vse druge smučarske discipline pri življenju.
Tudi na Rogli niso uspeli zbrati dovolj denarja za dvodnevni spored, ponudili pa so vsaj enodnevno druženje vseh najboljših in Rogla bo očitno ostala deskarska postojanka. Tudi tistih najboljših na svetu.
Finalna serija državnega prvenstva med večnima tekmecema Olimpijo in Jesenicami se bo po včerajšnji tekmi v Tivoliju spet preselila na Gorenjsko. Tehtnica se vse bolj nagiba na ljubljansko stran, ki je vse bližje novemu državnemu naslovu.
Karavana v smučarskih skokih se je iz Osla preselila v Trondheim, kjer bosta že danes tekmi v obeh konkurencah. Popoldne se bodo na srednji napravi najprej pomerili skakalci, nato še skakalke.
Z VN Patagonije v Argentini se je začela 68. sezona svetovnega prvenstva v motokrosu. V razredu 450-kubičnih motociklov slovenske barve zastopata dva dirkača, vsak s svojimi cilji. Tim Gajser bo lovil šesti naslov svetovnega prvaka, Jan Pancar, novinec v elitnem razredu, pa uvrstitve med deseterico najboljših in sedež pri eni izmed tovarniških ekip.
Na enotedenski kolesarski dirki med Parizom in Nico bo danes še zadnja etapa, ki pa ne bo več pomembno vplivala na skupno razvrstitev tekmovalcev. O zmagovalcu dirke je odločala včerajšnja kraljevska s številnimi gorskimi cilji v Alpah.
V dvorani Tivoli se je včeraj začel finale državnega prvenstva v hokeju na ledu. Večna tekmeca, Olimpija in Jesenice, se bosta pomerila v seriji do štirih zmag.
Za celjske rokometaše se je končala evropska sezona, ki je bila ena najmanj uspešnih doslej. Od lige prvakov so se poslovili po rednem delu tekmovanja, v zadnjem krogu so gostili dansko ekipo iz Gudmeja.
Domača tekmovanja v odbojki se bližajo zadnjemu dejanju. Po sinočnjih polfinalnih tekmah v Mariboru in Novem mestu sta v boju za prvo odbojkarsko zmago v sezoni le še dva kluba.
Rokometaši Gorenja so končali evropsko sezono. V zadnjem krogu skupinskega dela evropske lige so gostili dansko ekipo iz Skjerna.
Večer prinaša prvi povratni tekmi osmine finala najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu, lige prvakov. Prva četrtfinalista bosta nocoj znana v Münchnu in San Sebastianu.
Prvi marčevski konec tedna sta zaznamovala slovenska kolesarska zvezdnika. Tadej Pogačar je sezono svetovne serije začel na enodnevni klasiki v Italiji, Primož Roglič pa na francoskih cestah, na dirki med Parizom in Nico.
24. krog domačega nogometnega prvenstva je postregel z derbijem vodilnih ekip, Celja in Olimpije.
Tekmovalni konec tedna v Lahtiju se za smučarske skakalce nadaljuje z ekipno tekmo. Slovenija bo, ob odsotnosti Anžeta Laniška in Timija Zajca, tokrat nastopila v nekoliko drugačni postavi.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Velenju gostila Francijo, aktualno svetovno in olimpijsko prvakinjo, ki pomeni pravi preizkus za naše rokometašice pred olimpijskimi kvalifikacijami. Ekipi se bosta pomerili še enkrat, in sicer v nedeljo v Orleansu.
Slovenska reprezentanca v atletiki je na dvoransko svetovno prvenstvo odpotovala brez skakalke s palico Tine Šutej, ki je udeležbo odpovedala zaradi poškodbe. Šesterica atletov in atletinj, ki bo Slovenijo zastopala v Glasgowu, ima ob odsotnosti prve adutinje za odličja skromnejše cilje.
V razširjenem avstrijskem prvenstvu v hokeju na ledu bodo v tem tednu znani pari četrtfinala. Mesto med osmerico najboljših lovijo tudi slovenski državni prvaki, hokejisti Olimpije.
S tekmo med Bravom in Koprom se je sklenil 23. krog domačega nogometnega prvenstva, v katerem si je spodrsljaj privoščilo Celje. Vodilno moštvo lige bo v prihodnjem krogu gostovalo v Ljubljani, kjer bi lahko Olimpija z zmago izdatno popestrila boj za naslov državnih prvakov.
Smučarske skakalke so se konec tedna pomerile v Hinzenbachu. Sledile bodo tekme na severu Evrope, najprej se bodo pomerile v Lahtiju na Finskem, nato na treh norveških skakalnicah, kjer bi se morala sezona tudi končati. Ta se bo po spremembi na koledarju v Planici po prizadevanjih Smučarske zveze Slovenije, ki ji je pri Mednarodni zvezi uspelo pridobiti finale sezone. V dolini pod Poncami bo 21. marca okronana zmagovalka sezone. Najbolje kaže Niki Prevc, ki je v rumeni majici vodilne v seštevku svetovnega pokala že od januarskih tekem v Beljaku.
Moški del svetovnega pokala v alpskem smučanju se nadaljuje v Združenih državah Amerike, in sicer s tekmami v tehničnih disciplinah na olimpijskem prizorišču, ki so mu pred tremi leti spremenili ime. SquawValley, ki je zimske olimpijske igre gostil leta 1960, so zaradi slabšalnega pomena kraja preimenovali v Palisades Tahoe.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se nadaljuje v Nemčiji, na letalnici v Oberstdorfu, kjer bodo med favoriti za najvišja mesta vnovič slovenski tekmovalci. Letalnice so v svetovnem pokalu redkost, v letošnji sezoni bodo skakalci na njih tekmovali le še v Vikersundu in pri nas v Planici.
Slovenska košarkarska reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2025 začela v Kopru. Včeraj se je pomerila z Ukrajino, v nedeljo se bo pred domačim občinstvom še z Izraelom. Ljubitelji košarke na Slovenskem primorju lahko v zadnjih letih v živo spremljajo le nastope reprezentance. Klubska košarka je povsem zamrla, čeprav je bila Sixt Primorska še v sezoni 2018/19 slovenska državna prvakinja. Sedanje stanje klubske košarke v našem največjem obalnem mestu, ki je dalo tudi dva reprezentanta, Vlatka Čančarja in Gregorja Hrovata, je osrednja tema današnje jutranje športne zgodbe.
Neveljaven email naslov