Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rogla se je na zemljevid tekem svetovnega pokala nenadejano zavihtela pred zdaj že sedmimi leti, ko so k nam prispeli najboljši tekači na smučeh. Tedanje sodelovanje naše najboljše tekačice Petre Majdič in turističnih delavcev je dalo slutiti, da bi bilo vse skupaj lahko zelo uspešno. Ob tekmovališču je hitro zrasel nov hotel, Majdičeve pa že ob naslednjem tekaškem snidenju z delom pohorske planote ni bilo več v smučini.
Po končani tekmovalni poti naše šampionke je tudi nekako zamrl zagon prirediteljev, ki so pri pripravi prog za pomoč običajno morali poprositi strokovnjake iz drugih delov Slovenije. Ko bi pred mesecem dni tekači morali spet k nam, so odšli v Dobbiaco, saj je Rogla že pred tem sporočila, da jo tekaški svetovni pokal ne zanima več. Enostavno jim decembrski termin ni šel v račun z vsemi drugimi stvarmi, ki jih ponujajo tu. Tekaški stadion, ki še vedno nosi ime po Petri Majdič pa je bil denimo tudi med včerajšnjim živ-žavom na Rogli izjemno dobro zaseden in tudi zgledno pripravljen.
Deskarji so ob odhodu tekačev našli nišo prav tu. Četrtič so prišli k nam. Trenutno najboljša Rok Marguč in Tim Mastnak sta iz teh koncev in tu največ vadita.
Rogla je bila že od nekdaj prijazno okolje do deskarjev, ki jih suličarji, kot deskarji nagajivo imenujejo smučarje, nikdar niso zares sprejeli v svoje okolje, ki pa je zares prostrano tudi na naših smučiščih. Kaj šele za severno ali zahodno mejo.
Včeraj se je prvič zgodilo da slovenska deskarska vrsta ni imela svojega predstavnika na zmagovalnem odru in tozadevno bi lahko rekli, da je Rogla zares izjemno uspešna. Priredila je šest tekmovanj na najvišji ravni in kar štirikrat so bili naši športniki med najboljšimi. Ob poškodbi Žana Koširja, zadnjega dobitnika velike deskarske kristalne krogle pa se ni izšlo. Ali to pomeni, da so naši deskarji v krizi. So in niso, saj so s šestim in osmim mestom le segli najviše v tej zimi. Nasploh je deskarski šport daleč od tistega, kar je nekdaj že ponujal.
Občutek imam, da se pod krovom mednarodne smučarske zveze deskarji nikdar niso znašli. Njihov uvod pod okriljem samostojne zveze je bil na začetku devetdesetih pravi bum. Obetal je zelo zanimivo serijo tekmovanj, kjer so bili zelo dejavni tudi Slovenci.
Toda pred olimpijskimi igrami v Naganu, zadnjimi v prejšnjem tisočletju, je bilo te radoživosti konec. Želja da postanejo olimpijski šport je očitno omejila radoživost, ki so jo premogli in jo danes vidimo zelo poredko. Še vedno jih ni malo, ki menijo, da je ta radoživost šla že izven športnih okvirov, toda sam jim pravim, da ko so tekmovali, deskarji seveda, so bili v prvi vrsti tekmovalci in še danes je tako. Zakaj so deskarji morali v tuj hlev se ve.
Vpliv mednarodne smučarske zveze in industrije, ki je vpeta v to, sta šla z roko v roki. Najbrž tudi kakšen fičnik od televizijskih pravic. Ampak posledice se vidijo šele zdaj. Tekem v celotni sezoni je le sedem. Glavnega pokrovitelja tekmovanje nima, zraven ni Nemcev, ki držijo vse druge smučarske discipline pri življenju.
Tudi na Rogli niso uspeli zbrati dovolj denarja za dvodnevni spored, ponudili pa so vsaj enodnevno druženje vseh najboljših in Rogla bo očitno ostala deskarska postojanka. Tudi tistih najboljših na svetu.
Rogla se je na zemljevid tekem svetovnega pokala nenadejano zavihtela pred zdaj že sedmimi leti, ko so k nam prispeli najboljši tekači na smučeh. Tedanje sodelovanje naše najboljše tekačice Petre Majdič in turističnih delavcev je dalo slutiti, da bi bilo vse skupaj lahko zelo uspešno. Ob tekmovališču je hitro zrasel nov hotel, Majdičeve pa že ob naslednjem tekaškem snidenju z delom pohorske planote ni bilo več v smučini.
Po končani tekmovalni poti naše šampionke je tudi nekako zamrl zagon prirediteljev, ki so pri pripravi prog za pomoč običajno morali poprositi strokovnjake iz drugih delov Slovenije. Ko bi pred mesecem dni tekači morali spet k nam, so odšli v Dobbiaco, saj je Rogla že pred tem sporočila, da jo tekaški svetovni pokal ne zanima več. Enostavno jim decembrski termin ni šel v račun z vsemi drugimi stvarmi, ki jih ponujajo tu. Tekaški stadion, ki še vedno nosi ime po Petri Majdič pa je bil denimo tudi med včerajšnjim živ-žavom na Rogli izjemno dobro zaseden in tudi zgledno pripravljen.
Deskarji so ob odhodu tekačev našli nišo prav tu. Četrtič so prišli k nam. Trenutno najboljša Rok Marguč in Tim Mastnak sta iz teh koncev in tu največ vadita.
Rogla je bila že od nekdaj prijazno okolje do deskarjev, ki jih suličarji, kot deskarji nagajivo imenujejo smučarje, nikdar niso zares sprejeli v svoje okolje, ki pa je zares prostrano tudi na naših smučiščih. Kaj šele za severno ali zahodno mejo.
Včeraj se je prvič zgodilo da slovenska deskarska vrsta ni imela svojega predstavnika na zmagovalnem odru in tozadevno bi lahko rekli, da je Rogla zares izjemno uspešna. Priredila je šest tekmovanj na najvišji ravni in kar štirikrat so bili naši športniki med najboljšimi. Ob poškodbi Žana Koširja, zadnjega dobitnika velike deskarske kristalne krogle pa se ni izšlo. Ali to pomeni, da so naši deskarji v krizi. So in niso, saj so s šestim in osmim mestom le segli najviše v tej zimi. Nasploh je deskarski šport daleč od tistega, kar je nekdaj že ponujal.
Občutek imam, da se pod krovom mednarodne smučarske zveze deskarji nikdar niso znašli. Njihov uvod pod okriljem samostojne zveze je bil na začetku devetdesetih pravi bum. Obetal je zelo zanimivo serijo tekmovanj, kjer so bili zelo dejavni tudi Slovenci.
Toda pred olimpijskimi igrami v Naganu, zadnjimi v prejšnjem tisočletju, je bilo te radoživosti konec. Želja da postanejo olimpijski šport je očitno omejila radoživost, ki so jo premogli in jo danes vidimo zelo poredko. Še vedno jih ni malo, ki menijo, da je ta radoživost šla že izven športnih okvirov, toda sam jim pravim, da ko so tekmovali, deskarji seveda, so bili v prvi vrsti tekmovalci in še danes je tako. Zakaj so deskarji morali v tuj hlev se ve.
Vpliv mednarodne smučarske zveze in industrije, ki je vpeta v to, sta šla z roko v roki. Najbrž tudi kakšen fičnik od televizijskih pravic. Ampak posledice se vidijo šele zdaj. Tekem v celotni sezoni je le sedem. Glavnega pokrovitelja tekmovanje nima, zraven ni Nemcev, ki držijo vse druge smučarske discipline pri življenju.
Tudi na Rogli niso uspeli zbrati dovolj denarja za dvodnevni spored, ponudili pa so vsaj enodnevno druženje vseh najboljših in Rogla bo očitno ostala deskarska postojanka. Tudi tistih najboljših na svetu.
V Ljudskem vrtu sta se sinoči v predzadnjem kolu nogometnega prvenstva pomerila Maribor in Olimpija. Ob prevladi Celja v letošnji sezoni je večnima tekmecema ostal boj za 2. mesto.
Kolesarji so prvo tretjino dirke po Italiji končali s posamično vožnjo na čas. Pred prvim dnevom premora bosta še gorski etapi.
Slovenski rokometaši lovijo uvrstitev na svetovno prvenstvo 2025. Zadnjo prepreko v kvalifikacijah predstavlja reprezentanca Švice, s katero se bo Slovenija po včerajšnji tekmi v Kopru vnovič pomerila v nedeljo.
V Szegedu v teh dneh potekajo olimpijske kvalifikacije kanuistov in kajakašev na mirnih vodah. Slovenija ima na Madžarskem močne adute predvsem v sprinterskih preizkušnjah.
V Portorožu v teh dneh potekajo delovne skupine Mednarodne smučarske zveze, ki v letošnjem letu praznuje stoletnico delovanja.
Strelci so stalnica slovenskih olimpijskih delegacij. S tremi kolajnami Rajmonda Debevca so tudi ena najuspešnejših panog. V zadnjem obdobju je za stik z vrhom skrbela Živa Dvoršak, lahko pa se primeri, da bodo igre v Parizu prve brez slovenskih strelcev v času samostojnosti.
V Turčiji se je z velikim finalom končala odbojkarska liga prvakov. V Antalyi je za nekaj slovenskega pridiha poskrbel reprezentant Jan Kozamernik, član italijanskega moštva iz Trentina.
Začela se je 107. kolesarska dirka po Italiji. Na tej je že uvodni tekmovalni dan ponudil strme vzpone, ki se bodo v italijanski deželi Piemont nadaljevali tudi danes.
S tekmami zadnjega kroga se bo v Bolzanu končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu drugega kakovostnega razreda. Slovenija se bo z Madžarsko pomerila v večerni tekmi, po kateri bosta znani reprezentanci, ki bosta prihodnje leto spet igrali med svetovno elito.
Svetovna kolesarska elita je zbrana na zahodu Italije, kjer se bo jutri začela prva tritedenska dirka v letu. Osrednji favorit za zmago je Tadej Pogačar, prvi kolesar sveta, ki je v spomladanskem delu sezone blestel na enodnevnih dirkah.
Odigrani sta bili prvi polfinalni tekmi nogometne lige prvakov. V vlogi gostiteljev sta bila Bayern in dortmundska Borussia. O tem, kako dobro sta nemški ekipi izkoristili prednost domačega igrišča pred povratnima tekmama, se posvetimo v tokratni športni zgodbi.
Za slovensko hokejsko reprezentanco, ki se je na svetovnem prvenstvu pomerila z Južno Korejo in Romunijo, se začenja odločilni del prvenstva. Nocoj se bo pomerila z gostiteljico Italijo, ki se - tako kot Slovenija - želi vrniti med svetovno elito.
Slovenski nogometaši odštevajo dneve do začetka evropskega prvenstva v Nemčiji. Med njimi je tudi trojica reprezentantov, ki igra za grškega velikana Panathinaikosa. Ekipa Vala 202 je v Atenah obiskala Andraža Šporarja, Adama Gnezdo Čerina in Benjamina Verbiča.
Slovenska hokejska reprezentanca je svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v Italiji začela s tekmo proti Južni Koreji. Cilj reprezentance, ki je v primerjavi s preteklimi leti precej bolj pomlajena, je vrnitev med svetovno elito.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
Četrtfinalna serija zahodne konference lige NBA med Dallasom Luke Dončića in Los Angeles Clippersi se je iz Kalifornije preselila v Teksas. Končnica najmočnejše košarkarske lige na svetu ponuja izenačene boje, še najbližje napredovanju v konferenčni polfinale so branilci naslova iz Denverja, ki potrebujejo le še zmago.
V Zagrebu se je začelo evropsko prvenstvo judoistov, na katerem bo nastopilo deset slovenskih predstavnikov. Glavna adutinja slovenske reprezentance je Andreja Leški, ki bo evropski naslov branila v kategoriji do 63 kilogramov.
Finale državnega prvenstva v odbojki je prinesel nove dvoboje najboljših ekip rednega dela sezone, ljubljanskega ACH Volleyja in kamniškega Calcita.
Odbojkarice kamniškega Calcita in Maribora so poskrbele za eno najbolj izenačenih finalnih serij državnega prvenstva.
Za jadralce se končujejo olimpijske kvalifikacije oziroma regata zadnjih možnosti, kakor pravijo tekmi v kraju Hyeres. Za zadnje vozovnice v Pariz se poteguje tudi številčna slovenska reprezentanca.
Neveljaven email naslov