Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Ob zadnji domači tekmi rokometašic Krima v letošnji Ligi prvakinj in gostovanju Celjanov na Danskem v jutranji športni zgodbi ponudimo prerez slovenskih nastopov v evropski konkurenci.
Prvi atletski vrhunec letošnjega leta je dvoransko Evropsko prvenstvo v Glasgowu. Slovenska reprezentanca si želi po desetih letih znova kolajne z dvoranskih prvenstev. Med kandidati za vrh je tudi Luka Janežič, njegovo pot med najboljše v jutranji športni zgodbi oriše Tomaž Langerholz.
Le še šest kompletov kolajn je ostalo na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju. Slovenska reprezentanca lahko upa na presenečenje še v dveh končnih odločitvah, sicer pa je prvenstvo v Seefeldu postreglo z norveško-nemško prevlado, drobtinicami za druge države udeleženke in z dopinško afero, ki je zaznamovala predvsem domačo reprezentanco. Zanimivosti v jutranji športni zgodbi preplete Dare Rupar.
Slovenski odbojkarski prvaki so odigrali zadnjo tekmo lige prvakov, odbojkarice Gorice pa prvo polfinalno pokala izzivalk. Odbojkarski preplet v jutranji športni zgodbi ponudi Anja Hlača Ferjančič.
Motokrosisti začenjajo novo sezono svetovnega prvenstva, v kateri utegnejo pustiti pečat tudi slovenski tekmovalci s Timom Gajserjem na čelu. V jutranji športni zgodbi bomo opisali priprave na novo sezono.
Slovenska košarkarska reprezentanca je odigrala še zadnjo tekmo v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo. Tekma z Ukrajino ni odločala o slovenskem nastopu na osrednjem košarkarskem dogodku leta. Franci Pavšer pa v jutranji športni zgodbi zaokrožuje pot od evropskega vrha do dna kvalifikacijske skupine.
Rokometaši Celja so v Ligi prvakov gostili enega največjih evropskih klubov. Po zadnji domači tekmi v evropski sezoni s PSG vtise strne Marko Pangerc.
Prvi konec tedna na Svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev v Seefeldu prinaša skakalna vrhunca na veliki skakalnici. Po posamični in pred moštveno tekmo ju v jutranji športni zgodbi prepleta Boštjan Reberšak.
Na svetovnem prvenstvu v Seefeldu bo danes na sporedu prva skakalna preizkušnja, na kateri imajo visoka pričakovanja tudi slovenski reprezentanti. V jutranjo športno zgodbo s prizorišča jih preplete Matej Hrastar.
V Dallasu je Franci Pavšer opazoval del dopoldanskega treninga, ogrevanje pred srečanjem ter bil v garderobi pred tekmo in po njej.
Vedno, kadar upravljalci družabnih omrežij Dallasa objavijo karkoli v zvezi z Luko Dončičem, je odziv izjemen. "Ljudje se počutijo povezani z njim, imajo občutek, kot da živi v sosednji hiši. Ves čas je aktiven na omrežjih, igra fortnite. Objavlja, kje je, kaj posluša v avtu," pojasnjuje Lizelle Lauron, koordinatorka za družabna omrežja.
Ameriške košarkarske zvezde imajo poseben status. Njihov življenjski slog se razlikuje od vsakdanjika večine. Imajo pa možnost občasnega druženja z njimi novinarski kolegi. V Dallasu smo izvedeli, kako je skupaj s košarkarji vandrati po Ameriki. “Ko mi prijatelji rečejo, tvoje potovanje mora biti grozno, ni zabavno priti v hotel ob dveh zjutraj … Vendar če pomislim, letim na krasnem letalu, sedim v prvem razredu, postrežejo mi hrano, na voljo imam internet, da lahko delam. Stanujem v zelo dragem hotelu, ki si ga sam nikoli ne bi privoščil. Res ni tako težko.” - Chuck Cooperstein, ESPN
V preteklih tednih smo pri delu spremljali slovenskega košarkarskega čudežnega dečka. Kako se je privadil na življenje v ZDA, v kakšnem okolju se razvija, kdo so ljudje, ki mu pri tem pomagajo? Prisluhnite zgodbam iz ozadja o hitrem vzponu Luke Dončiča med zvezdnike lige NBA.
V tem tednu bomo spoznali Luko Dončića in okolje, v katerem se je izstrelil med zvezde od blizu. Ob pomoči ljudi, ki ga spremljajo in mu pomagajo pri razvoju v Dallasu.
Znana sta finalista slovenskega košarkarskega pokala, ki se bosta popoldne v Kopru pomerila za pokalni naslov. Matej Hrastar v jutranji športni zgodbi oriše slovenski košarkarski vrvež.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju sta na sporedu le še obe slalomski preizkušnji. Včerajšnji dan je bil dan največjih pričakovanj slovenskih smučarjev v tehničnih disciplinah. V jutranji športni zgodbi ga zaokroži ekipa na prizorišču.
Slovenski odbojkarski prvaki so v Tivoliju odigrali predzadnjo tekmo v sklopu letošnje Lige prvakov. Medtem ko čakamo na novega slovenskega selektorja, je jutranjo zgodbo pripravil Boštjan Reberšak.
Celjski rokometaši so v Ligi prvakov gostovali pri Flensburgu v iskanju poti na mesta, ki še vodijo v izločilne boje. Po tekmi v Nemčiji je jutranjo športno zgodbo pripravil Uroš Volk.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V jutranji športni zgodbi se preselimo onstran Atlantika, kjer Franci Pavšer spremlja manijo ob odličnih predstavah slovenskega športnika leta 2018. Luka Dončić od blizu po tekmi v Houstonu.
Neveljaven email naslov