Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
V 14. krogu državnega prvenstva v odbojki je ljubljanski ACH Volley gostil kamniški klub Calcit. Največja tekmeca v prvenstvu sta se pomerila za vodilno mesto v prvenstvu.
Letošnja evropska sezona košarkarjev Olimpije je najslabša v zgodovini kluba. Slovenski prvaki v evropskem pokalu neuspešno lovijo zmago, precej bolje pa jim kaže v regionalnem tekmovanju, v katerem so v družbi vodilnih ekip. V Stožicah so se včeraj pomerili s slovito zagrebško Cibono.
Primož Roglič je tekmovalec, ki je močno spremenil slovenski kolesarski svet. Pred leti je oral ledino na največjih dirkah in poskrbel za dvig priljubljenosti kolesarstva pri nas. S svojimi nastopi je močno zaznamoval tudi letošnje leto.
Sredi sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju se je zamenjalo vodstvo ženskega dela reprezentance v tehničnih disciplinah. V vlogi glavnega trenerja bo alpske smučarke poslej vodil Mitja Kunc.
Društvo športnih novinarjev Slovenije je razglasilo najboljše športnike, športnice in ekipo letošnjega leta. Slavnostni prireditvi, ki vsako leto poteka že od leta 1968, in nagrajencem se posvetimo v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji v tehničnih disciplinah so se v Alta Badii dvakrat pomerili v veleslalomu. Tradicionalno prizorišče svetovnega pokala v italijanskih Dolomitih zelo ustreza Žanu Kranjcu, ki je poskrbel za prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder v letošnji sezoni.
Sezona svetovnega pokala se je v moški konkurenci začela precej monotono. Zdi se, da so v rahli prednosti nemški in avstrijski tekmovalci, ki se jim počasi približujejo drugi. Med temi tudi vse bolj stanovitni slovenski orli, ki stopnjujejo formo pred začetkom novoletne turneje.
V 12. krogu jadranske lige sta se pomerila najuspešnejša slovenska kluba Olimpija in Krka. Dvoboj obeh ekip je danes le še bleda senca nekdaj vročega derbija, ki je polnil košarkarske dvorane.
Smučarske skakalke so v Engelbergu, kjer nastopajo tudi skakalci, na veliki napravi odprle tekmovalni konec tedna. Čeprav je prizorišče v Švici šele drugo za dekleta v letošnji sezoni, je že zdaj jasno, da so se razmerja moči v svetovnem pokalu precej spremenila.
Končan je skupini del evropskih nogometnih pokalov, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ljubljanski ACH Volley sezone na najvišji klubski ravni ni začel po željah, izkupiček je po prvi polovici skupinskega dela manjši od pričakovanj.
Po evropskem prvenstvu v Romuniji, na katerem je slovenska reprezentanca pustila dober vtis, se bodo plavalke in plavalci v kratkih bazenih pomerili še za državne naslove.
Na svetovnem prvenstvu rokometašic se bodo z današnjimi tekmami začeli četrtfinalni boji. Slovenija je bila za osmerico najboljših malce prekratka, je pa v Skandinaviji izpolnila cilj ter si zagotovila olimpijske kvalifikacije.
Uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih so zaznamovali predvsem tekmovalci iz Avstrije in Nemčije, ki so na prvih tekmah korak pred konkurenco.
Po vseh težavah z vremenskimi razmerami se je letošnja sezona tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju začela tudi za predstavnike v hitrih disciplinah. V teh je naš osrednji adut, ki cilja na najvišja mesta, Ilka Štuhec.
Po uvodu na Švedskem biatlonska karavana svetovnega pokala nadaljuje sezono v Avstriji. V Hochfilznu so se tekmovanja začela s preizkušnjama v sprintu.
Med ljubitelji odbojke odmeva prestop Nika Mujanoviča, ki se je iz Kamnika preselil v Monzo. Devetnajstletnik je k italijanskemu predstavniku prestopil brez dovoljenja svojega kluba in domače zveze, Mednarodna odbojkarska zveza pa je odločila v prid igralca, ki je medtem že zaigral za svojega novega delodajalca in postal četrti Slovenec z nastopom v letošnji sezoni močnega italijanskega prvenstva.
S tekmo desetega kroga proti Hapoelu iz Tel Aviva so košarkarji Olimpije vstopili v drugo polovico letošnje sezone evropskega pokala. Ob dozdajšnjih neuspehih je končnica tekmovanja povsem nerealen cilj.
Rokometaši Gorenja so skupinski del evropske lige pred domačim občinstvom končali proti vodilnemu moštvu v skupini, švedskemu Sävehofu.
Za slovenske rokometašice se je s tekmo proti Francozinjam sklenil prvi del svetovnega prvenstva na Norveškem. Slovenke se iz Stavangerja selijo v Trondheim, kjer bodo lovile končnico turnirja. Nasprotnice v drugem delu tekmovanja oziroma za četrtfinalni vstopnici bodo Avstrijke, Južne Korejke in gostiteljice Norvežanke.
Neveljaven email naslov