Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Slovenska košarkarska reprezentanca se pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu. Tekmovalni ritem na prijateljskih tekmah stopnjuje proti najboljšim ekipam sveta. Včeraj se je v Stožicah pomerila z Grčijo, s katero se bo vnovič še v Atenah, pred odhodom na Japonsko pa se bodo Luka Dončić in soigralci pomerili še s svetovnimi prvaki Španci in olimpijskimi prvaki Američani.
S povratnimi tekmami drugega predkroga se nadaljujejo kvalifikacije za uvrstitev v nogometno ligo prvakov. Slovenski državni prvaki, nogometaši Olimpije, so se še drugič pomerili z Ludogorcem.
Hokejisti Olimpije, ki so v svoje vrste zvabili nekaj novih igralcev, začenjajo priprave na novo sezono.
V Kranju je bil prejšnji konec tedna najmočnejši turnir v odbojki na mivki pri nas. Že ta teden pa se bo na Dunaju začelo evropsko prvenstvo, na katerem bosta nastopili tudi najboljši Slovenki.
Na Japonskem so po plavalnih bojih na svetovnem prvenstvu v vodnih športih podelili odličja še najboljšim reprezentancam v vaterpolu.
V Fukuoki na Japonskem se končuje svetovno prvenstvo v vodnih športih, hkrati pa tudi nastopi slovenskih plavalcev; te bomo vzeli pod drobnogled.
V kvalifikacijah evropskih klubskih tekmovanj ob Olimpiji, ki lovi uvrstitev v elitno ligo prvakov, nastopata še Celje in Maribor. Za evropsko jesen se borita v konferenčni ligi.
Za nogometaše Olimpije se nadaljujejo boji v evropskih tekmovanjih. V 2. kvalifikacijskem krogu za uvrstitev v ligo prvakov so se pomerili z Ludogorcem.
Slovenska košarkarska reprezentanca je v sklopu priprav na svetovno prvenstvo odigrala prvo prijateljsko tekmo. V Celju se je sinoči še brez nekaterih nosilcev igre pomerila s Kitajsko.
V Mariboru se je začel olimpijski festival evropske mladine. Na domačem dogodku na Štajerskem bo slovenske barve v enajstih disciplinah zastopala najštevilčnejša reprezentanca doslej.
S parado šampionov na Elizejskih poljanah v Parizu se je končala 110. kolesarska dirka po Franciji, ki je prinesla nov izjemen boj Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda. Dogajanje z najprestižnejše tritedenske kolesarske preizkušnje na svetu podoživimo v jutranjih športnih minutah.
Poletni meseci prinašajo vrhunec ženskega nogometa v letošnjem letu. Avstralija in Nova Zelandija gostita deveto svetovno prvenstvo.
Vrhunec letošnjega odbojkarskega poletja je tudi za slovensko odbojkarsko reprezentanco končni turnir lige narodov. V Gdansku se je pomerila z Japonsko in prepričljivo izgubila, tako pa tudi končala letošnje nastope v ligi narodov.
Nadaljujejo se kvalifikacijski boji za uvrstitev v nogometno Ligo prvakov. Vstopnico za elitno klubsko tekmovanje lovijo slovenski državni prvaki nogometaši Olimpije, ki so se v uvodnem krogu še drugič pomerili z latvijsko Valmiero.
Kolesarska dirka po Franciji je ob slovenskih uspehih osrednja julijska športna tema. Kolesarji počasi zapuščajo Alpe, še pred tem pa jih čaka ena najzahtevnejših etap letošnje dirke.
V Gdansku bo v tem tednu finalni turnir odbojkarske lige narodov. O koncu vrhunca letošnjega odbojkarskega poletja v svetovnem merilu podrobneje v jutranji športni zgodbi.
Pred kolesarji je še zadnji prosti dan na dirki po Franciji, pred vami pa jutranji športni utrinek iz Alp.
Vrnitev motokrosista Tima Gajserja na dirke svetovnega prvenstva je športna tema nedeljskega jutra.
Na kolesarski dirki po Franciji je pred kolesarji še ena zahtevna gorska etapa, ob začetku najtežjega dela letošnje dirke v jutru ujamete utrinek s prizorišča.
Neveljaven email naslov