Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
V alpski hokejski ligi gre h koncu predtekmovanje, Olimpija si je že zagotovila končnico, Jeseničani se še borijo za nastop v izločilnih bojih. V jutranji športni zgodbi prepletemo zanimivosti, povezane z najuspešnejšima slovenskima hokejskima kluboma.
Schladming je tradicionalno prizorišče tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju. Ob progi se na nočnem slalomskem spektaklu vsako leto zbere več deset tisoč gledalcev. V jutranji športni zgodbi o letošnjem pod žarometi..
V jutranji športni zgodbi se posvetimo odprtemu teniškemu prvenstvu Avstralije. Za slovenske igralke in igralce se je v posamezni konkurenci končal že v prvem tednu, v drugem pa ostajajo v boju za zmago na prvem letošnjem turnirju velike četverice le še najboljši.
Pokljuka je minuli konec tedna gostila tekme za svetovni pokal. Na Rudnem polju je bila hkrati generalka pred svetovnim prvenstvom. O izzivih in zalogajih prihodnosti v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo evropskemu prvenstvu v rokometu in sklepnemu delu tekmovanja na nogometnem stadionu. Kako se razpletajo boji za kolajne s slovensko reprezentanco med najboljšimi štirimi moštvi, izveste v jutranji športni zgodbi.
Alpske smučarke sezono svetovnega pokala nadaljujejo v Banskem. Na prizorišču, ki je v programu svetovnega pokala šele v zadnjih letih z neobičajno progo za hitre discipline. Vtise s prizorišča strnemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca si skuša na Portugalskem zagotoviti nastop na olimpijskih igrah. Po zmagi nad Iranom imajo slovenski reprezentanti dve možnosti za preboj v Tokio, prvo že danes v dvoboju z Indijo. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Končan je drugi del evropskega prvenstva v rokometu. Slovenija bo igrala tudi na nogometnem stadionu v Stockholmu. S kakšnimi apetiti in pričakovanji, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije kar dve Slovenki igrata na osrednjem igrišču. Polona Hercog s prvo igralko sveta, Tamara Zidanšek s Sereno Williams. O slovensko obarvanem dnevu v Melbournu več v jutranji Športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo začetku letošnje kolesarske sezone, v kateri imajo najvišje cilje tudi slovenski tekmovalci na čelu s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem, ki sta navduševala že lani.
V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope najboljših slovenskih odbojkarskih klubov na finalnem turnirju slovenskega pokala.
V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope slovenske reprezentance na domači tekmi svetovnega pokala v deskanju na snegu.
Slovenska reprezentanca je začela drugi del evropskega prvenstva v rokometu. Po tekmi z Islandijo v jutranji športni zgodbi opišemo pričakovanja v reprezentanci, ki po uspešnem začetku prvenstva naraščajo iz tekme v tekmo.
V jutranji športni zgodbi se tokrat posvetimo reliju Dakar. Vzdržljivostni preizkušnji, ki se je tudi s kančkom slovenskega pridiha preselila na bližnji vzhod.
Košarkarska zveza Slovenije letos praznuje 70 let obstoja. Pred prvimi reprezentančnimi akcijami leta 2020 je pripravila slavnostni sprejem, na katerem so se zbrali košarkarski akterji preteklosti in sedanjosti. Zanimivosti povežemo v jutranji Športni zgodbi.
Slovenska rokometna reprezentanca je zaokrožila nastope v prvem delu evropskega prvenstva na Švedskem. Pred drugim delom je v reprezentanci obilo samozavesti in prepričanje, da se lahko bori za najvišja mesta. Vtise strnemo v jutranji športni zgodbi.
Mladi športniki se na olimpijskih igrah v Lozani prvič primerjajo s svetovno konkurenco. Izkušnje mladih slovenskih športnikov prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Evropsko prvenstvo v rokometu ponuja zelo drobno sito že v prvem delu predtekmovanja. Od štirih reprezentanc v skupini napredujeta le dve. Po drugi tekmi skupinskega dela med Švedsko in Slovenijo bomo opisali, kakšno popotnico so si priigrali slovenski reprezentanti.
Najboljša slovenska smučarka zadnjih sezon Ilka Štuhec sezone ni začela po svojih željah. Skromnejši izidi postavljajo pred ekipo veliko vprašanj in izzivov, ki jih bomo prepletli v jutranjo športno zgodbo.
Dresden je tradicionano prizorišče tekem za svetovni pokal v smučarskih tekih. Tudi tokrat v sprintu, v katerem si v slovenski reprezentanci želijo ponoven nastop ene izmed naših tekmovalk v finalu. Slovenska favoritinja je Anamarija Lampič.
Neveljaven email naslov