Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Najboljše evropske nogometne reprezentance so dobile tekmece na evropskem prvenstvu, ki bo ob olimpijskih igrah osrednje športno tekmovanje prihodnjega leta. Zanimivosti po žrebu, ki zaokrožuje prvenstvo v dvanajstih državah, povzamemo v jutranji Športni zgodbi.
Tradicionalni uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskem teku je s sprintom v Kuusamu slovenski reprezentanci prinesel dve uvrstitvi v polfinale in znova tudi moške točke v svetovnem pokalu. O prvi primerjavi najboljših v novi sezoni izveste več v jutranji Športni zgodbi.
Športni plezalci se v Franciji borijo na olimpijskih kvalifikacijah. Ta konec tedna bo znana večina potnikov za Tokio. Med slovenskimi tekmovalci ima nastop na največjem športnem tekmovanju prihodnje leto že zagotovoljen Janja Garnbret, ostali pa iščejo pot do Japonske prek Francije.
Veselin Vujovič ni več slovenski rokometni selektor. V jutranji športni zgodbi razmišljamo o razlogih za predčasno prekinjeno pogodbo in načrte zveze pred prihajajočim evropskim prvenstvom na Švedskem.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Plavalci so v zaključni fazi priprav na evropsko prvenstvo v kratkih bazenih. V Glasgowu bo vrhunec letošnje zimske sezone, ki je pri večini del priprav na olimpijsko. Zanmimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Za smučarskimi skakalci sta dve preizkušnji v Wisli. V ponedeljkovi jutranji športni zgodbi o nastopu naših orlov na letošnji prvi postaji svetovnega pokala, ki ga bodo končali sredi marca na velikanki v Vikersundu.
Finski Levi je drugo prizorišče letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Za lani najboljša slovenska slalomista (devetnajstega, Štefana Hadalina, in dvaindvajseto, Meto Hrovat) pomeni priložnost, da že s svojim prvim nastopom izboljšata svoji lanski končni uvrstitvi v svetovnem pokalu.
Kdo je najboljši slovenski motorist v letu 2019? Odgovor je preprost. O njem in njegovem ponovnem vzponu na svetovni vrh več v zgodbi, ki je ne smete preslišati.
Nogometaše Dobovca na turnirju lige prvakov v Moskvi čaka odločilna tekma za uvrstitev na finalni turnir. Po uspehu proti hrvaškemu in belgijskem prvaku si slovenski predstavnik med evropsko klubsko elito dvoranskega nogometa želi še zmage proti ruski ekipi KPRF.
V jutranji športni zgodbi orišemo prvi nastop mariborskih odbojkaric v ligi prvakinj. Slovenija ima letos med elito na klubski sceni tako moško kot tudi žensko ekipo. Obe pa imata zahtevno nalogo v zahtevnih skupinah.
Slovenska nogometna reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2020 sklenila s srečanjem proti Poljski. Slovenija je znova ostala brez nastopa na velikem tekmovanju, tekma z zmagovalko kvalifikacijske skupine pa je bila prioložnost za dokazovanje. Kako so jo izkoristili slovenski reprezentanti, izveste v jutranji Športni zgodbi.
Konec tedna se je v Londonu končala sezona najboljših teniških igralcev. Finalni turnir je prvič osvojil grški teniški igralec, v tem tednu pa se bo sezona na najvišji ravni končala s prenovljeno izvedbo Davisovega pokala. Zanimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Rokometašice Krima so v ligi prvakinj gostile švedski Sävehof. S kakšno popotnico se bodo podale v drugi del tekmovanja, prepleteno z zanimivostmi ponudimo v jutranji Športni zgodbi.
Slovenska nogometna reprezentanca je možnosti za nastop na evropskem prvenstvu zapravila v septembrskem delu kvalifikacij. Kako je sklenila nastope pred domačimi gledalci, izveste v jutranji Športni zgodbi.
Na prireditvi v Novem mestu so nagradili najboljše slovenske atletinje in atlete letošnje sezone. O športnikih in slovenski atletiki bo v jutranji športni zgodbi spregovoril Boštjan Reberšak.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Košarkarji Olimpije po zmagi v Turčiji pred dvema domačima tekmama v evropskem pokalu še upajo na napredovanje. Po tekmi s Kazanom možnosti Olimpije za napredovanje v drugi del razložimo v jutrajni Športni zgodbi.
Izbranci selektorja Matjaža Keka začenjajo priprave za tekmi proti Latviji in Poljski brez motiva, ki je še oktobra poganjal kvalifikacije za evropsko prvenstvo.
Celjski in zagrebški rokometaši so večni rivali v rokometni ligi prvakov.V radijski športni budnici o trenutnem razmerju moči v obeh klubih, ki si želita napredovati v drugi del tekmovanja
Neveljaven email naslov