Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Nedelja ne ponuja slovenskih nastopov, le še tradicionalni moški tekaški maraton. O slovenskih podvigih na Bavarskem podrobneje v jutranji športni zgodbi.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Dare Rupar.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Boštjan Reberšak
Nedelja na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev ponuja ekipne nastope. V sprintu in na skakalnici, na kateri bodo združili moči skakalci in skakalke.
V Oberstdorfu se nadaljuje nordijsko svetovno prvenstvo. Slovenska reprezentanca na krilih dosežkov uvodnih dni nestrpno pričakuje prvi vikend, ki ponuja nove mejnike velikih tekmovanj slovenskih zimskih športnikov.
V jutranji športni zgodbi ponudimo utrip svetovnega prvenstva v biatlonu pred zadnjima tekmama s skupinskim startom. Slovenska reprezentanca ima še zadnjo priložnost za kolajno in piko na i, organizacijsko sicer uspešnega prvenstva.
H koncu gre svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. V Cortini d'Ampezzo so čudovito vreme in malo manj čudoviti slovenski rezultati, jutranjo razglednico iz Dolomitov pošilja radijska ekipa na prizorišču.
Na Pokljuki gre h koncu svetovno prvenstvo v biatlonu. Po dnevu premora bosta na sporedu le še štafetni in zasledovalni preizkušnji. V jutru na Valu 202 vam ponudimo utrinek z Rudnega polja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju se končuje moderni program svetovnih prvenstev s paralelnima tekmama. Nadaljevanje pa prinaša še za slovensko reprezentanco osrednje preizkušnje v tehničnih disciplinah.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na Pokljuko. V prekrasni zimski kulisi se na Rudnem polju za naslove svetovnih prvakov merijo biatlonci.
Svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki je največji zimski dogodek leta v Sloveniji. Velik logističen in produkcijski zalogaj. Kako so se ga po dvajsetih letih znova lotili organizatorji na Gorenjskem in kaj ponuja v slabih dveh tednih tekmovanj, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zimski športniki so ostali brez konca sezone, vozniki formule 1 brez začetka, ki bi moral biti v Avstraliji. Karavano so pretresla tudi nesoglasja moštev pred dokončno odpovedjo. Več v jutranji športni zgodbi.
V luči dogajanja okoli koronavirusa je kar nekoliko v ozadju izzvenela informacija, ki bi še pred nekaj dnevi bila udarna novica. Po skoraj 13 letih se je namreč končalo delovanje Zlatka Zahoviča v mariborskem nogometnem klubu.
V Avstraliji se začenja sezona svetovnega prvenstva voznikov Formule 1. Zanimivosti pred začetkom nove sezone zberemo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov