Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
V nogometni ligi prvakov se začenjajo izločilni boji s prvimi tekmami osmine finala. Zanimivosti pred prvimi tekmami izveste v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V Kranjski Gori so se za zlato lisico pomerile alpske smučarke. Prvi alpski konec tedna elite v Kranjski Gori zaokrožujemo v jutranji Športni zgodbi.
Anterselva je letošnje osrednje biatlonsko prizorišče zime. Tekmovalci in tekmovalke se merijo za naslove svetovnih prvakov, Pokljuka pa predstavlja naslednje prizorišče svetovnega prvenstva.
Smučarski skakalci bodo prvič letos leteli. Prizorišče je letalnica na Kulmu, kjer so se večkrat veselili tudi slovenski skakalci. S kakšnimi pričakovanji slovenski reprezentanti začenjajo tekme v poletih, izveste v jutranji Športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Odbojkarji ACH Volleyja so odigrali drugo domačo tekmo letošnje lige prvakov. V Tivoliju je gostoval Berlin, ki jih je premagal na uvodu v letošnjo sezono. Odbojkarski utrip ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Mesec dni pred začetkom nove sezone svetovnega prvenstva voznikov Formule 1 moštva predstavljajo dirkalnike. O novostih, ki jih prinašajo novi dirkalniki, in smernicah za prihodnost v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zdravstvene težave na Kitajskem krojijo tudi športna tekmovanja. Večino na Kitajskem so v zadnjem obdobju prekinili oziroma odpovedali ali prestavili. Kako koronavirus vpliva na športno področje, razložimo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. V Brnu Slovencem ni šlo vse po načrtih in na prvi nastop na mundialu bodo morali še počakati.
Mariborske odbojkarice so odigrale peto tekmo skupinskega dela lige prvakinj. Dvoboj s Kaliningradom je ponudil predstavitev nove igralke in osveženo podobo ekipe, ki v letošnji evropski sezoni predvsem nabira izkušnje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Alpski smučarji so v Garmisch-Partenkirchnu opravili z veleslalomom za svetovni pokal. Žan Kranjec je v Nemčijo prišel v majici vodilnega v veleslalomskem seštevku, kako zadovoljen je zapustil Bavarsko, pa izveste v jutranji športni zgodbi.
V jadranski košarkarski ligi so slovenski klubi sezono začeli odlično. Ob prehodu v novo leto pa so se začele težave v Kopru in pri Olimpiji. Oba kluba jih rešujeta na svoj način, v Novem mestu pa sestavljajo nov mozaik, da bi se jima približali.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov