Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za to, da je novi predsednik UEFA iz majhne države, je bil potreben pravi trenutek, zdaj pa bo čas, da zvezo popelje korak naprej
Korupcijska afera svetovne nogometne zveze je močno zamajala celotno vodstveno strukturo nogometa, a tudi leto dni po menjavi vodstva v FIFA se zdi, da se je tresla gora, rodila pa miš. Modus operandi ostaja podoben – a za to ne gre kriviti le tistih, ki si želijo vodilnih funkcij.
Gianni Infantino je, potem ko je v tesni bitki premagal klasičnega pripadnika stare garde, bahrajnskega šejka Salmana bin Ibrahima Al Khalifo, napravil nekaj nujno potrebnih reform, a vsaj toliko ostaja odprtih vprašanj. Še vedno ni razrešeno vprašanje Infantinove plače, medtem ko mu nekaterih kadrovskih menjav prominentnih figur prejšnjega režima nikakor ne gre zameriti, to je pač običajna in povsem normalna praksa v poslovnem svetu.
Lepa igra pravijo nogometu, a na ravni organizacijske strukture je vrhunski nogomet vendarle in skorajda izključno posel. FIFA je potrebovala revolucijo, šele čez čas pa se bo pokazalo, ali jo je dejansko dočakala. Svetovni prvenstvi v Rusiji in Katarju, predvsem slednje, sta plod preteklega režima in novi režim FIFA na morebitno spremembo prizorišča, kar zadeva Katar, ni niti pomislil.
Evropska nogometna zveza je doživela precej manj pretresov in novi, sedmi predsednik Aleksander Čeferin ima bržkone prav, ko pravi, da ni potrebna revolucija, temveč evolucija. Predsednik UEFA je tudi podpredsednik FIFA, še več pa se je, vsaj doslej, dogajalo v ozadju.
Suspendirani nekdanji predsednik Michel Platini je včeraj na kongresu – etična komisija krovne zveze mu je dovolila slovo – dejal, da ima čisto vest in da je UEFA pod njegovim vodstvom delala dobro.
Prav Francoz je močno pripomogel k, vsaj za Evropo, zimskemu svetovnemu prvenstvu na Bližnjem vzhodu čez 6 let, ko je Francija dobila številne trgovinske sporazume, njegov najljubši klub, Paris Saint-Germain, pa nove lastnike, medtem ko je bil nogomet v tem primeru kvečjemu, če sploh, stranskega pomena.
Včerajšnji kongres je, lahko bi dejali prvič v novejši zgodovini, na evropski nogometnopolitični prestol postavil kandidata, ki je povsem neobremenjen s preteklostjo. Teorije zarote bodo bržkone, tako kot vselej doslej, pri manjšini še vedno prisotne, a včeraj se je zdelo, da je evropska nogometna javnost z zanimanjem spremljala Čeferinove odzive po izvolitvi, saj ga še ne pozna tako dobro.
Predsednik evropske nogometne zveze, kar zadeva organizacijske strukture, ni samodržec in vseh niti nima v svojih rokah, a pravi človek na pravem mestu lahko za nogomet stori veliko.
Pri nas se je precej govorilo o tem, kaj lahko predsednik evropske nogometne zveze stori za slovenski nogomet, toda prvi mož UEFA predseduje petinpetdesetim vsaj na papirju enakovrednim nogometnim zvezam. Če bodo reforme pozitivne za vse, bodo pozitivne tudi za Slovenijo.
Novemu predsedniku pa želimo, da mu v dveh letih in pol uspe izpeljati, kar si je zadal pred začetkom kampanje. V tem mandatu lahko kratkoročno stori veliko. Število mandatov želi, to močno odobrava tudi strokovna nogometna javnost, omejiti.
Da pa bi lahko govorili o dolgoročnih učinkih, bi bržkone potreboval še vsaj en mandat. Prva predsedniška naloga pa ga čaka danes – na seji izvršnega odbora bo predlagal generalnega sekretarja UEFE.
Za to, da je novi predsednik UEFA iz majhne države, je bil potreben pravi trenutek, zdaj pa bo čas, da zvezo popelje korak naprej
Korupcijska afera svetovne nogometne zveze je močno zamajala celotno vodstveno strukturo nogometa, a tudi leto dni po menjavi vodstva v FIFA se zdi, da se je tresla gora, rodila pa miš. Modus operandi ostaja podoben – a za to ne gre kriviti le tistih, ki si želijo vodilnih funkcij.
Gianni Infantino je, potem ko je v tesni bitki premagal klasičnega pripadnika stare garde, bahrajnskega šejka Salmana bin Ibrahima Al Khalifo, napravil nekaj nujno potrebnih reform, a vsaj toliko ostaja odprtih vprašanj. Še vedno ni razrešeno vprašanje Infantinove plače, medtem ko mu nekaterih kadrovskih menjav prominentnih figur prejšnjega režima nikakor ne gre zameriti, to je pač običajna in povsem normalna praksa v poslovnem svetu.
Lepa igra pravijo nogometu, a na ravni organizacijske strukture je vrhunski nogomet vendarle in skorajda izključno posel. FIFA je potrebovala revolucijo, šele čez čas pa se bo pokazalo, ali jo je dejansko dočakala. Svetovni prvenstvi v Rusiji in Katarju, predvsem slednje, sta plod preteklega režima in novi režim FIFA na morebitno spremembo prizorišča, kar zadeva Katar, ni niti pomislil.
Evropska nogometna zveza je doživela precej manj pretresov in novi, sedmi predsednik Aleksander Čeferin ima bržkone prav, ko pravi, da ni potrebna revolucija, temveč evolucija. Predsednik UEFA je tudi podpredsednik FIFA, še več pa se je, vsaj doslej, dogajalo v ozadju.
Suspendirani nekdanji predsednik Michel Platini je včeraj na kongresu – etična komisija krovne zveze mu je dovolila slovo – dejal, da ima čisto vest in da je UEFA pod njegovim vodstvom delala dobro.
Prav Francoz je močno pripomogel k, vsaj za Evropo, zimskemu svetovnemu prvenstvu na Bližnjem vzhodu čez 6 let, ko je Francija dobila številne trgovinske sporazume, njegov najljubši klub, Paris Saint-Germain, pa nove lastnike, medtem ko je bil nogomet v tem primeru kvečjemu, če sploh, stranskega pomena.
Včerajšnji kongres je, lahko bi dejali prvič v novejši zgodovini, na evropski nogometnopolitični prestol postavil kandidata, ki je povsem neobremenjen s preteklostjo. Teorije zarote bodo bržkone, tako kot vselej doslej, pri manjšini še vedno prisotne, a včeraj se je zdelo, da je evropska nogometna javnost z zanimanjem spremljala Čeferinove odzive po izvolitvi, saj ga še ne pozna tako dobro.
Predsednik evropske nogometne zveze, kar zadeva organizacijske strukture, ni samodržec in vseh niti nima v svojih rokah, a pravi človek na pravem mestu lahko za nogomet stori veliko.
Pri nas se je precej govorilo o tem, kaj lahko predsednik evropske nogometne zveze stori za slovenski nogomet, toda prvi mož UEFA predseduje petinpetdesetim vsaj na papirju enakovrednim nogometnim zvezam. Če bodo reforme pozitivne za vse, bodo pozitivne tudi za Slovenijo.
Novemu predsedniku pa želimo, da mu v dveh letih in pol uspe izpeljati, kar si je zadal pred začetkom kampanje. V tem mandatu lahko kratkoročno stori veliko. Število mandatov želi, to močno odobrava tudi strokovna nogometna javnost, omejiti.
Da pa bi lahko govorili o dolgoročnih učinkih, bi bržkone potreboval še vsaj en mandat. Prva predsedniška naloga pa ga čaka danes – na seji izvršnega odbora bo predlagal generalnega sekretarja UEFE.
Slovenski nogometni klubi so zelo uspešno odprli tokratni mednarodni del sezone, saj so se kar trije prebili v drugi predkrog. Za nogometaši pa je tudi 2. krog domačega prvenstva, kjer so favoriti isti kot v lanski sezoni.
Najboljši športni plezalci so v Franciji opravili še tretjo preizkušnjo svetovnega pokala v težavnosti. Pred tednom dni je sploh prvič brez finalnega nastopa v Chamonixu ostala naša najboljša plezalka Janja Gernbret. Po Brianconu bodo plezalci pozornost namenili nastopu na svetovnem prvenstvu v Tokyu.
Na kolesarski dirki Po Franciji so šestič zraven tudi kolesarke. Ob uvodnih gostovanjih so nastopile zadnji dan ob pričakovanju parade šampionov na pariških ulicah. Lani so bile na zahtevni alpski etapi, tokrat pa so opravile krožno preizkušnjo svetovne serije v Pouju pod Pireneji. Tudi na šesti dirki so bile zraven vse najboljše.
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Nogometaši Maribora so se po zanesljivih predstavah z islandskim Valurjem gladko prebili v 2. predkrog Lige prvakov, v katerem se bodo merili s švedskim ali armenskim prvakom. Slovenski prvaki bodo imeli nov izziv na svojem igrišču že prihodnjo sredo.
Tokrat bomo v jutru nekoliko eksotični, saj se bomo dotaknili tekmovanja, ki je šlo precej mimo nas. Na Otoku pa je zasenčilo tako veliko nagrado Velike Britanije v Formuli 1 kot finalni konec tedna v Wimbledonu. Za nameček so prvič naslov svetovnih prvakov osvojili Angleži. Jutro bo tokrat namenjeno kriketu.
V Muenchnu so izbrali prireditelje evropskega prvenstva v košarki z letnico 2021. Med sedmimi kandidati za moško prvenstvo, kjer bo Slovenija branila naslov prvakov, se je za eno od predtekmovalnih skupin z dvorano v Stožicah merila tudi Slovenija. Žensko prvenstvo so pričakovano dodelili Franciji in Španiji.
Za najboljšimi motokrosisti na svetu je še druga preizkušnja svetovnega prvenstva v Indoneziji v tem letu. Pred nadaljevanjem prvenstva na vrhu razpredelnice ostaja mladi slovenski as Tim Gajser, ki je na najboljši poti da osvoji še svoj drugi naslov svetovnwega prvaka v elitnem razredu svetovnega motokrosa.
Kolesarji na dirki po Franciji so na kolesih že devet dni zapored. Za njimi je tudi nekaj zelo zahtevnih etap, odločilne pa še vedno pred njimi. Teden pred nami bo ponudil boje v Pirenejih in posamično vožnjo na čas. Lanski zmagovalec Valižan Geraint Thomas pa je na najboljši poti, da bo znova na vrhu.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Atletska tekmovanja v Diamantni ligi so se že krepko prevesila v drugo polovico. Včeraj in danes miting gosti Monte Carlo, kjer se bo prvič v tej sezoni predstavil tudi Luka Janežič, ki ga še en nastop na tej ravni čaka prihodnji teden v Londonu.
Nogometaši Maribora so se po dveh letih vrnili v boj za nastop v Ligi prvakov. Novo evropsko sezono so slovenski državni prvaki začeli z Valurjem na Islandiji.
Čeprav smo v poletnem času, se bomo zaustavili na ledeni ploskvi v hokejski dvorani na Bledu, kjer tudi tokrat poteka poletna Hokejska akademija, ki jo skupno vodita Anže Kopitar in Tomaž Razingar. Po ledeni ploskvi pa se kljub poletnim temperaturam preganja veliko mladeži od vsepovsod.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Kolesarska dirka po Franciji se letos začne v Bruslju. V jutranji športni zgodbi bomo ponudili pogled iz zakulisja.
Čeprav smo sredi vročih poletnih dni, so smučarski skakalci že začeli novo sezono. Tradicionalno jo na mednarodni ravni začenjajo s tekmo za celinski pokal v Kranju. Tam so opravljeno delo predstavili tudi slovenski reprezentanti.
Teniške igralke in igralci se v Wimbledonu merijo na tretjem letošnjem turnirju za grand slam. Turnir se razpleta tudi po slovenskih željah. Zanimivosti povzamemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca v Stožicah gosti kvalifikacijski turnir za Ligo narodov. Hkrati se v ZDA najboljših šest reprezentanc Lige narodov meri na zaključnem turnirju, v Ljubljani pa si bo ena izmed šestih zagotovila nastop na tem tekmovanju v prihodnji sezoni.
Slovenske košarkarice so na evropskem prvenstvu v Srbiji odigrale tekmo za četrtfinale. Po tekmi z Belgijo, ki je poleg uvrstitve med osem najboljših ponujala tudi boj za olimpijske igre v jutranji športni zgodbi razmišlja Dare Rupar.
Neveljaven email naslov