Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
Sezona svetovne serije v namiznem tenisu se nadaljuje manj kot dva tedna po koncu olimpijskih iger v Parizu. Večina najboljših s svetovne lestvice je zbrana v Limi v Peruju, kjer bo slovenske barve branil Darko Jorgič.
Slovenska hokejska reprezentanca se je zbrala na Bledu, kjer je začela priprave na olimpijske kvalifikacije. Pred odhodom v Latvijo, ki bo konec meseca gostila kvalifikacijski turnir, bodo slovenski hokejisti odigrali dve prijateljski tekmi proti Avstriji.
Letošnja sezona svetovnega prvenstva v motokrosu je ena najbolj izenačenih doslej. V boju za naslov prvaka so trije tekmovalci, med katerimi je tudi slovenski predstavnik Tim Gajser, na koledarju pa le še štiri dirke.
79. kolesarska dirka po Španiji se je začela s posamično vožnjo na čas. Osrednji slovenski adut za najvišja mesta je Primož Roglič, ki je eden najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini dirke. Zasavec je dirko dobil v letih 2019, 2020 in 2021.
Poletni del sezone v smučarskih skokih se je začel v Courchevelu v Franciji, kjer žensko reprezentanco že vodi novi trener Jurij Tepeš.
Nogometaši Celja so se v 3. krogu kvalifikacij za uvrstitev v Evropsko ligo pomerili z irskimi prvaki iz Dublina, z ekipo Shamrock Rovers.
S tekmo prestižne narave med sedanjima zmagovalcema lige prvakov in evropske lige, Real Madridom in Atalanto, se je sinoči v Varšavi še uradno začela nova evropska klubska nogometna sezona.
Po koncu iger 33. olimpijade v Parizu so nekateri športniki med povratkom domov spisali zanimive zgodbe.
Dobra dva tedna smo bili zaprti v športnem mehurčku tisočerih barv, vonjev in okusov. Bolj kot to pa so nas privlačile kolajne. Za uspehom se je gnalo 11.000 športnic in športnikov.
Ko je Janja Garnbret v steni, je videti enostavno, včasih celo igraje. A resnica je precej drugačna. Za lahkotnostjo so ure trdega dela, osredotočenosti, tudi solz.
Slovenija je lovila svetovne prvake Dance, se jim približala le na gol zaostanka, v zadnjih trenutkih olimpijskega polfinala pa izenačenje ni uspelo.
Toni Vodišek ohranja najboljše izhodišče pred nadaljevanjem finala v razredu formula kite. Še enkrat več pa se je izkazalo, kako nepredvidljiv šport je jadranje.
Nekdanji rokometaš Kristijan Čeh na olimpijskem stadionu ni vrgel dovolj daleč, da bi osvojil eno od razpoložljivih medalj. V igri zanjo pa ostajajo slovenski rokometaši, ki so s 33 : 28 premagali Norveško. Pred 25.000 gledalci so podaljšali svoje bivanje v olimpijski vasi, sicer ne tisti, ki smo jo največkrat omenjali.
Janja Garnbret poskuša postati prva športna plezalka z dvema zlatima olimpijskima kolajnama.
Poljaki so končali sanje slovenskih odbojkarjev v Parizu. Boleč poraz pa ne pomeni, da odbojkarji niso zmagovalci.
Jadralci imajo svoj Pariz v Marseillu. Nastope v jadralskem razredu formula kite je uspešno začel Toni Vodišek.
Jan Tratnik je pristal na končnem osmem mestu dolge cestne preizkušnje, kar je četrta najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih kolesarjev v zgodovini.
Slovenski odbojkarji so za prvo mesto v predtekmovalni skupini A premagali gostitelje olimpijskih iger, aktualne zmagovalce lige narodov in branilce olimpijskega zlata Francoze. Napetost v dvorani z 12.500 sedeži bi lahko rezal.
Slovenske rokometašice so po porazu z Nemčijo izgubile tudi proti Norveški, prikazale pa precej boljšo igro. Še vedno ohranjajo možnosti za napredovanje v četrtfinale.
Neveljaven email naslov