Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
Kolesarski program v tem tednu ponuja tradicionlani evropski uvod z drikama Pariz Nica in od tirneskega do jadranskega morja. Na obeh sta v ospredju slovenska kolesarja, v Franciji Primož Roglič in v Italiji Tadej Pogačar. V jutru ponudimo utrinek s prizorišča.
Slovensko rokometno reprezentanco po januarskem svetovnem prvenstvu čaka drugi vrhunec sezone. Rokometaši želijo, da bi si v Berlinu izborili še mesto na olimpijskih igrah. Jutranjo športno zgodbo iz nemške prestolnice pošilja Uroš Volk.
Košarkarji Olimpije so v Podgorici odigrali odločilno tekmo za nastop v četrtfinalu evropskega pokala. Kako je rivalstvo tekmecev iz regionalnega tekmovanja izluščilo moštvo med osmimi najboljšimi s prizorišča, v jutranji športni zgodbi oriše Franci Pavšer.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Nedelja ne ponuja slovenskih nastopov, le še tradicionalni moški tekaški maraton. O slovenskih podvigih na Bavarskem podrobneje v jutranji športni zgodbi.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Dare Rupar.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Boštjan Reberšak
Nedelja na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev ponuja ekipne nastope. V sprintu in na skakalnici, na kateri bodo združili moči skakalci in skakalke.
V Oberstdorfu se nadaljuje nordijsko svetovno prvenstvo. Slovenska reprezentanca na krilih dosežkov uvodnih dni nestrpno pričakuje prvi vikend, ki ponuja nove mejnike velikih tekmovanj slovenskih zimskih športnikov.
V jutranji športni zgodbi ponudimo utrip svetovnega prvenstva v biatlonu pred zadnjima tekmama s skupinskim startom. Slovenska reprezentanca ima še zadnjo priložnost za kolajno in piko na i, organizacijsko sicer uspešnega prvenstva.
H koncu gre svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. V Cortini d'Ampezzo so čudovito vreme in malo manj čudoviti slovenski rezultati, jutranjo razglednico iz Dolomitov pošilja radijska ekipa na prizorišču.
Na Pokljuki gre h koncu svetovno prvenstvo v biatlonu. Po dnevu premora bosta na sporedu le še štafetni in zasledovalni preizkušnji. V jutru na Valu 202 vam ponudimo utrinek z Rudnega polja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju se končuje moderni program svetovnih prvenstev s paralelnima tekmama. Nadaljevanje pa prinaša še za slovensko reprezentanco osrednje preizkušnje v tehničnih disciplinah.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na Pokljuko. V prekrasni zimski kulisi se na Rudnem polju za naslove svetovnih prvakov merijo biatlonci.
Svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki je največji zimski dogodek leta v Sloveniji. Velik logističen in produkcijski zalogaj. Kako so se ga po dvajsetih letih znova lotili organizatorji na Gorenjskem in kaj ponuja v slabih dveh tednih tekmovanj, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zimski športniki so ostali brez konca sezone, vozniki formule 1 brez začetka, ki bi moral biti v Avstraliji. Karavano so pretresla tudi nesoglasja moštev pred dokončno odpovedjo. Več v jutranji športni zgodbi.
V luči dogajanja okoli koronavirusa je kar nekoliko v ozadju izzvenela informacija, ki bi še pred nekaj dnevi bila udarna novica. Po skoraj 13 letih se je namreč končalo delovanje Zlatka Zahoviča v mariborskem nogometnem klubu.
Neveljaven email naslov