Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
V jadranski košarkarski ligi so slovenski klubi sezono začeli odlično. Ob prehodu v novo leto pa so se začele težave v Kopru in pri Olimpiji. Oba kluba jih rešujeta na svoj način, v Novem mestu pa sestavljajo nov mozaik, da bi se jima približali.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V alpski hokejski ligi gre h koncu predtekmovanje, Olimpija si je že zagotovila končnico, Jeseničani se še borijo za nastop v izločilnih bojih. V jutranji športni zgodbi prepletemo zanimivosti, povezane z najuspešnejšima slovenskima hokejskima kluboma.
Schladming je tradicionalno prizorišče tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju. Ob progi se na nočnem slalomskem spektaklu vsako leto zbere več deset tisoč gledalcev. V jutranji športni zgodbi o letošnjem pod žarometi..
V jutranji športni zgodbi se posvetimo odprtemu teniškemu prvenstvu Avstralije. Za slovenske igralke in igralce se je v posamezni konkurenci končal že v prvem tednu, v drugem pa ostajajo v boju za zmago na prvem letošnjem turnirju velike četverice le še najboljši.
Pokljuka je minuli konec tedna gostila tekme za svetovni pokal. Na Rudnem polju je bila hkrati generalka pred svetovnim prvenstvom. O izzivih in zalogajih prihodnosti v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo evropskemu prvenstvu v rokometu in sklepnemu delu tekmovanja na nogometnem stadionu. Kako se razpletajo boji za kolajne s slovensko reprezentanco med najboljšimi štirimi moštvi, izveste v jutranji športni zgodbi.
Alpske smučarke sezono svetovnega pokala nadaljujejo v Banskem. Na prizorišču, ki je v programu svetovnega pokala šele v zadnjih letih z neobičajno progo za hitre discipline. Vtise s prizorišča strnemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca si skuša na Portugalskem zagotoviti nastop na olimpijskih igrah. Po zmagi nad Iranom imajo slovenski reprezentanti dve možnosti za preboj v Tokio, prvo že danes v dvoboju z Indijo. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Končan je drugi del evropskega prvenstva v rokometu. Slovenija bo igrala tudi na nogometnem stadionu v Stockholmu. S kakšnimi apetiti in pričakovanji, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije kar dve Slovenki igrata na osrednjem igrišču. Polona Hercog s prvo igralko sveta, Tamara Zidanšek s Sereno Williams. O slovensko obarvanem dnevu v Melbournu več v jutranji Športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo začetku letošnje kolesarske sezone, v kateri imajo najvišje cilje tudi slovenski tekmovalci na čelu s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem, ki sta navduševala že lani.
V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope najboljših slovenskih odbojkarskih klubov na finalnem turnirju slovenskega pokala.
V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope slovenske reprezentance na domači tekmi svetovnega pokala v deskanju na snegu.
Slovenska reprezentanca je začela drugi del evropskega prvenstva v rokometu. Po tekmi z Islandijo v jutranji športni zgodbi opišemo pričakovanja v reprezentanci, ki po uspešnem začetku prvenstva naraščajo iz tekme v tekmo.
V jutranji športni zgodbi se tokrat posvetimo reliju Dakar. Vzdržljivostni preizkušnji, ki se je tudi s kančkom slovenskega pridiha preselila na bližnji vzhod.
Košarkarska zveza Slovenije letos praznuje 70 let obstoja. Pred prvimi reprezentančnimi akcijami leta 2020 je pripravila slavnostni sprejem, na katerem so se zbrali košarkarski akterji preteklosti in sedanjosti. Zanimivosti povežemo v jutranji Športni zgodbi.
Slovenska rokometna reprezentanca je zaokrožila nastope v prvem delu evropskega prvenstva na Švedskem. Pred drugim delom je v reprezentanci obilo samozavesti in prepričanje, da se lahko bori za najvišja mesta. Vtise strnemo v jutranji športni zgodbi.
Mladi športniki se na olimpijskih igrah v Lozani prvič primerjajo s svetovno konkurenco. Izkušnje mladih slovenskih športnikov prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov