Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Košarkarji Olimpije so evropsko sezono začeli proti istemu tekmeci s katerim so odigrali zadnjo tekmo lanske sezone. Bursaspor je bil boljši v četrtfinalu evropskega pokala in bo tudi letos eden osrednjih tekmecev v boju za najvišja mesta. Utrinek po prvi tekmi ujamete v jutranji športni zgodbi.
Tržaški zaliv vsako leto oktobra zasedejo jadrnice na tradicionalni Barkovljanki, ki ponuja jadralske užitve vseh vrst. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na italijanske ceste, kjer se končuje kolesarska sezona na najvišji ravni.
Celjski rokometaši so odigrali drugo domačo tekmo lige prvakov. Na prvi so presenetili Kiel, na drugi je bil tekmec Nantes. Utrinek v jutranji športni zgodbi Uroša Volka.
Prvi hokejski derbi sezone je ponudil tudi prvo letošnjo lovoriko. Po finalu slovenskega hokejskega pokala med Jesenicami in Olimpijo utrinek v jutranji športni zgodbi ponuja Marko Pangerc.
Slovenska nogometna reprezentanca je končala sezono v ligi narodov z gostovanjem na Švedskem. V jutranji športni zgodbi ponudimo zanimivosti po uspešnem jesenskem delu tekmovanja.
Slovenska nogometna reprezentanca v ligi narodov gosti Norveško in enega najbolj vročih napadalcev. O gostovanju nogometnih zvezdnikov v Sloveniji razmišljamo v jutranji športni zgodbi.
Slovenski šport navdušuje na vseh področjih, državni praznik, namenjen športu, pa je tudi čas za razmislek o tem, kaj šport prinaša družbi. V jutranji športni zgodbi bo to razložil Boštjan Reberšak.
Celjski rokometaši so odigrali uvodno domačo tekmo lige prvakov v letošnji sezoni. Vtise strnemo v jutranji športni zgodbi.
V Avstraliji se je začelo svetovno prvenstvo v kolesarstvu, v jutranji športni zgodbi ujamete zanimivosti uvodnega dne tekmovanj.
V Portorožu se teniške igralke merijo na turnirju svetovne serije. Teniški utrip z obale ujamete v jutranji športni zgodbi.
Na evropskem prvenstvu v košarki so znani vsi polfinalisti. Slovenija je odigrala zadnjo tekmo četrtfinala proti Poljski, utrinek iz Berlina ujamete v jutranji športni zgodbi.
Končano je 20. svetovno prvenstvo v odbojki, minilo je v zanmenju menjave prireditelja, prevladi evropskih reprezentanc, navdušenjem Slovencev v Stožicah in težkem nadaljevanju v Katowicah. V jutranji športni zgodbi prvenstvo zaokrožuje Anja Hlača Ferjančič.
Kolesarska dirka po Španiji se je prelevila v zadnji del, ki ponuja zanimiv boj za zmago žal brez Primoža Rogliča. Utrinek za zdanje tritedenske dirke v sezoni ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je odigrala zadnjo tekmo svetovnega prvenstva v Stožicah. Razpoloženje, utrip in predvsem veselje ob koncu turnirja v Ljubljani delimo z vami v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov