Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Ob državnem prvenstvu v nogometu se končuje tudi pokalno tekmovanje, ki ima svojevrsten čar, saj predstavnikom iz nižjih lig omogoča dvoboje s klubi z najvišje domače ravni. Med četverico najboljših sta se v letošnji sezoni uvrstila kar dva kluba iz druge lige. Ob Aluminiju tudi Bistrica, ki je leto poprej igrala še v tretji slovenski ligi, v polfinalu pokalnega tekmovanja pa izzvala Maribor, ki je z devetimi naslovi najuspešnejše moštvo.
S tekmo med Olimpijo in Crveno zvezdo se je končal redni del sezone jadranske lige v košarki. V primeri s tekmovanjem za Evropski pokal so bili slovenski državni prvaki tokrat precej bolj stanovitni in so si končnico priigrali že precej pred zadnjim krogom. V bojih na izločanje za tron regionalnega tekmovanja bo prva ovira Olimpije beograjski FMP.
Kolesarski svet se še naprej čudi podvigom Tadeja Pogačarja. V prvem delu sezone je tekmecem prepustil drobtinice, v ponedeljkovem jutru pa vam ponudimo utrinek preteklega tedna v Ardenih.
Slovenija je pred desetletji z relijem Saturnus izstopala v avtomobilistično športni ponudbi regije. V zadnjih letih pa je ob dirki Formule 1 v Avstriji med slovenskimi avtomobilističnimi navdušenci veliko zanimanja tudi za reli svetovnega prvenstva po Hrvaški.
Ob zaključku državnih prvenstev v odbojki, v jutranji športni zgodbi, ponudimo vpogled v sestavljanje ekip in razvojni potencial mladih slovenskih igralk in igralcev.
Slovenska hokejska reprezentanca je sredi priprav na majsko svetovno prvenstvo elitne skupine v Latviji. Na prijateljskih tekmah z Italijo na Bledu je tudi že v popolni igralski zasedbi.
Valonska puščica je druga enodnevna kolesarska klasika v Ardenih, na kateri sta slovenske barve zastopala Tadej Pogačar in Matej Mohorič.
V nogometni ligi prvakov se s povratnimi tekmami končuje četrtfinale. Utrinek ob koncu elitnega evropskega klubskega tekmovanja ujamete v jutranji športni zgodbi.
Finalne odbojkarskega državnega prvenstva je znova na Primorskem. Goričanke so v polfinalu presenetile Mariborčanke in finalno serijo vsaj za eno tekmo znova pripeljale v pred leti odbojkarsko izjemno razvit del Slovenije.
Po nogometnem derbiju v Stožicah med Olimpoijo in Mariborom je končan 31. krog domačega nogometnega prvenstva. Po derbiju vodilnih je jasno tudi, v katero smer se razvija zaključek domačega prvenstva.
Slovenska ženska teniška reprezentanca je poskrbela za enega izmed športnih vrhuncev tega konca tedna. V dvoboju z Romunijo je ta konec tedna lovila uvrstitev med dvanajst najboljših reprezentanc sveta.
V Domžalah sta znana finalista sklepnega turnirja druge jadranske lige. Zmagovalec se bo neposredno uvrstil med elito v regiji. Je čas za vnovično vpostavitev ravnovesja slovenskih klubov, ki so v zadnjih sezonah izgubili največ? Odgovor v jutranji športni zgodbi.
Slovenska ženska teniška reprezentanca v zadnjem delu kvalifikacij za sklepni turnir pokala Billie Jean King gosti Romunijo. Generaciji igralk, ki ima izjemno priložnost uvrstiti se med dvanajst najboljših reprezentanc sveta, se posvetimo v jutranji športni zgodbi.
S tekmama proti Italiji je slovenska ženska rokometna reprezentanca sklenila kvalifikacije za uvrstitev na letošnje svetovno prvenstvo v Skandinaviji.
Zaradi spornega zapisa na družabnih omrežjih je slovenska ženska košarkarska reprezentanca dobra dva meseca pred domačim evropskim prvenstvom ostala brez Nike Barič, ene izmed svojih ključnih igralk. Trboveljčanka je v slovenski košarki prisotna že več kot desetletje in pol. Selektor Dzordzis Dikeulakos se je ob objavah na družabnih omrežjih, kjer se je ikona slovenske ženske košarke na dveh fotografijah iz bližnje preteklosti znašla v družbi prejšnjega selektorja Damirja Grgića, odločil, da je ne bo vabil na zbor reprezentance čez dober mesec.
Naslov državnega prvaka je nekaj krogov pred koncem sezone skorajda že oddan nogometašem Olimpije. V vodstvu si želijo vzpostaviti zanimanje za tekme še pred evropskim poletjem, a je težko umetno ustvariti zanimanje.
Na slovitih tlakovcih severnega pekla, enodnevni kolesarski klasiki Pariz-Roubaix, je med kolesarsko elito med Slovenci nastopil le Matej Mohorič. Bo pa slovenska zasedba številčnejša ta konec tedna na naslednji od številnih aprilskih enodnevnih dirk. Sezona se bo namreč nadaljevala na Nizozemskem.
S prihajajočim tednom se začenjajo finalni boji v odbojkarskem državnem prvenstvu v moški in ženski konkurenci.
Še vedno nepopolna slovenska hokejska reprezentanca, brez igralcev iz nemškega prvenstva, je z zmago nad Avstrijo v sosedskem derbiju dobro začela priprave na svetovno prvenstvo elitne divizije, ki ga bosta maja gostili Latvija in Finska. Pred odhodom na sever Evrope prihodnji mesec bo Slovenija igrala še devet prijateljskih tekem, prihodnji dve proti Poljski.
Neveljaven email naslov