Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.
Pogovor z mentorico na Univerzi za tretje življenjsko obdobje
“Sem kot 18-letnica pisala na biro za naslov dopisovanja z eno deklico. Bili sva 18 let stari, sva se spoznali in od 18 leta ni minilo leto, da se ne bi srečali. Najprej kot najstnici, zdaj pa kot babici,” pripoveduje Ema Andoljšek. Leta so prinesla tudi poslovno sodelovanje, ki se je prav tako razvilo v prijateljstvo, ki traja še danes. Pred osmimi leti se je zato rodilo Srečanje treh parov – srečanje prve prijateljice in njenega moža, poslovnega para iz Műnchna in Eme ter njenega moža. Srečajo se enkrat letno, letos bo to v mesecu juniju. Ema Andoljšek se je upokojila pred 16. leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena.
Živahna in vitalna upokojenka tedensko poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Uči dvanajst ljudi, ki so se za njen tečaj odločili zaradi osvežitve znanja, ki so ga pridobili v srednji šoli.
Marsikdo misli, da greš zato, da potem kavico piješ ali kaj takega … nikakor ne! Gre res za telovadbo – možgansko telovadbo, ki se ji ne odpovejo. Redno prihajajo, tudi zimskih počitnic ne želijo. Če ni naloge, so čisto razočarani. Delajo, delajo v polni, polni meri in so hvaležni za znanje, ki ga dobivajo.
Odnos med profesorjem in učencem v tretjem življenjskem obdobju je malce drugačen kot odnos rednega študenta in njegovega profesorja. Po eni strani moraš ostati profesor, saj ima “vsak koncert svojega dirigenta” a vseeno Ema svoje tečajnike uči, da odmislijo ocene in uživajo v svojem znanju.
“Zelje, repa, korenje, slabo življenje. Juha, meso, boljše bi bilo,” so se glasile modrosti, ki so jih nekoč žene na kmetih s križci vezle na prte, te pa obesile na stene.
Gobelin delaš samo v eno smer in rado malo vleče. Ko pa križček prekrižaš, je pa kvadrat pred teboj tak kot mora biti.
Ema prosti čas namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev (Kobilice in Šubica), zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto.
Največja slika, ki sem jo naredila je regratovo polje s 75.000 križčki. Te, ki se je pa zdaj lotevam, Ljubljane, je pa povprečje 32.000 na sliko.
Ema je svojega očeta Janeza Andoljška zadnjič videla pri šestih letih. Čeprav bi lahko bila zagrenjena, jo je mati naučila, da sovraštvo ni pravo življenjsko vodilo. Spomin na očeta je obudila pred dvema letoma z izdajo knjige Le tülku vam povejm, v kateri je zbrala in posodobila očetove zapise, ki se dotikajo ribniškega življenja.
Ko so hodili takrat k spovedi, je poslal župnik dva k Sveti Ani. Ampak, da morata iti tako, da dasta fižol v čevlje, da bo pokora hujša. In sta šla. Eden pride na Sveto Ano ves spočit, drugi pa ne. “Kako je pa tebi uspelo, da si gor prišel?” “Ja, veš, jaz imam pa kuhan fižol!” Je imel pa v čevljih kuhan fižol.
Emin oče je rad nastopal – bil je honorarni sodelavec Radia Ljubljana – in predstavljal neverjetno iznajdljivost Ribničanov. Bil je avtor besedil, režiser in igralec. Ker je Ema ponosna na svoje ribniško-ljubljanske korenine, z veseljem raziskuje preteklost bližnjih in daljnih sorodnikov, ki so svoje mesto našli tudi na njenem rodoslovnem drevesu.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.
Pogovor z mentorico na Univerzi za tretje življenjsko obdobje
“Sem kot 18-letnica pisala na biro za naslov dopisovanja z eno deklico. Bili sva 18 let stari, sva se spoznali in od 18 leta ni minilo leto, da se ne bi srečali. Najprej kot najstnici, zdaj pa kot babici,” pripoveduje Ema Andoljšek. Leta so prinesla tudi poslovno sodelovanje, ki se je prav tako razvilo v prijateljstvo, ki traja še danes. Pred osmimi leti se je zato rodilo Srečanje treh parov – srečanje prve prijateljice in njenega moža, poslovnega para iz Műnchna in Eme ter njenega moža. Srečajo se enkrat letno, letos bo to v mesecu juniju. Ema Andoljšek se je upokojila pred 16. leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena.
Živahna in vitalna upokojenka tedensko poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Uči dvanajst ljudi, ki so se za njen tečaj odločili zaradi osvežitve znanja, ki so ga pridobili v srednji šoli.
Marsikdo misli, da greš zato, da potem kavico piješ ali kaj takega … nikakor ne! Gre res za telovadbo – možgansko telovadbo, ki se ji ne odpovejo. Redno prihajajo, tudi zimskih počitnic ne želijo. Če ni naloge, so čisto razočarani. Delajo, delajo v polni, polni meri in so hvaležni za znanje, ki ga dobivajo.
Odnos med profesorjem in učencem v tretjem življenjskem obdobju je malce drugačen kot odnos rednega študenta in njegovega profesorja. Po eni strani moraš ostati profesor, saj ima “vsak koncert svojega dirigenta” a vseeno Ema svoje tečajnike uči, da odmislijo ocene in uživajo v svojem znanju.
“Zelje, repa, korenje, slabo življenje. Juha, meso, boljše bi bilo,” so se glasile modrosti, ki so jih nekoč žene na kmetih s križci vezle na prte, te pa obesile na stene.
Gobelin delaš samo v eno smer in rado malo vleče. Ko pa križček prekrižaš, je pa kvadrat pred teboj tak kot mora biti.
Ema prosti čas namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev (Kobilice in Šubica), zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto.
Največja slika, ki sem jo naredila je regratovo polje s 75.000 križčki. Te, ki se je pa zdaj lotevam, Ljubljane, je pa povprečje 32.000 na sliko.
Ema je svojega očeta Janeza Andoljška zadnjič videla pri šestih letih. Čeprav bi lahko bila zagrenjena, jo je mati naučila, da sovraštvo ni pravo življenjsko vodilo. Spomin na očeta je obudila pred dvema letoma z izdajo knjige Le tülku vam povejm, v kateri je zbrala in posodobila očetove zapise, ki se dotikajo ribniškega življenja.
Ko so hodili takrat k spovedi, je poslal župnik dva k Sveti Ani. Ampak, da morata iti tako, da dasta fižol v čevlje, da bo pokora hujša. In sta šla. Eden pride na Sveto Ano ves spočit, drugi pa ne. “Kako je pa tebi uspelo, da si gor prišel?” “Ja, veš, jaz imam pa kuhan fižol!” Je imel pa v čevljih kuhan fižol.
Emin oče je rad nastopal – bil je honorarni sodelavec Radia Ljubljana – in predstavljal neverjetno iznajdljivost Ribničanov. Bil je avtor besedil, režiser in igralec. Ker je Ema ponosna na svoje ribniško-ljubljanske korenine, z veseljem raziskuje preteklost bližnjih in daljnih sorodnikov, ki so svoje mesto našli tudi na njenem rodoslovnem drevesu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, danes pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. Ravno jutri bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je letošnji Miklošičev nagrajenec v občini Ljutomer, glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Po upokojitvi se je začela ukvarjati z oblikovanjem kamna in je članica dolenjskega društva ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Pred upokojitvijo je bila na nacionalnem radiu mojstrica zvoka. Ob lanski 90-letnici Radia Slovenija se je s svojim umetniškim delom, ki stoji v avli radia, poklonila ustvarjalkam in ustvarjalcem zvoka, glasbe in besede. Gabrijela Čepič, ki bo čez mesec dopolnila 80 let, bo o svojem življenju pred in po upokojitvi pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem.
Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja; sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič, stroge učiteljice, ki je z zapiranjem v razred kaznovala vse učence, razen ravnateljevih, priprave in ocenjevanja bržol in poročnega darila svojega moža iz leta 1933. Ker bo gospa Kavčič julija dopolnila 105 let, bo v oddaji Storž razkrila tudi svoje življenjsko vodilo.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v celjskem gledališču, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih in v radijskih igrah. Čeprav ne igra več, še vedno rad zahaja v gledališče kot gledalec, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Prostor je skupna dobrina. Na žalost ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri,« je prepričan upokojeni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Janez Marušič. Kljub temu, da je upokojen, poskuša spremljati vse, kar se dogaja okrog njega. Še posebej področje urejanja prostora, do katerega smo, tako pravi prof. Marušič, lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni. Profesor Marušič je doma iz Solkana pri Novi Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, kljub temu, da živi v Ljubljani. Leta 2011 je dobil nagrado za življenjsko delo stanovskega društva krajinskih arhitektov. V pogovoru za oddajo Storž pa ni bil samo kritičen do našega odnosa do prostora, na primer gradnje lakirnice v Hočah, ampak se je spomnil tudi na mladost v Solkanu in na Sočo, ki jo ima še vedno globoko v srcu, pa na čas študija agronomije, ki je bil ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, in na obdobje pred podiplomskim študijem krajinske arhitekture, ko je bil zaposlen na komunali v Novi Gorici, kjer se je ukvarjal z urejanjem javnega zelenja v mestu.
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.
“Dober alpinist si lahko hitro, težko pa postaneš star alpinist,” pravi Dušan Kukovec, ki bo čez nekaj dni dopolnil 90 let. Mnogo je stvari, ki so ga razveseljevale v življenju, a od vsega najbolj nosi v srcu gore, alpinizem. Z Janezom Resnikom sta bila prva Jugoslovana, ki sta preplezala severno steno Eigerja. Poleg tega je bil Dušan Kukovec tudi gorski reševalec in inštruktor GRS. Udeležil se je številnih alpinističnih odprav, razveseljevalo pa ga je tudi jadranje in kajakaške poti po rekah.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Dana Kugler Petrovič je profesorica slovenskega jezika. Za študij jo je v gimnaziji navdušil profesor France Kobler. Najlepša so bila zanjo študentska leta na ljubljanski univerzi, ki se jih rada spominja. Njena umska kondicija je še vedno odlična. S pravnukom igrata šah, ki se ga je naučila že v otroštvu. Na mizi pa ima tudi križanke, igre spomina in karte za briškolo.
Gospa Ljuba Novak pravi, da se je rodila za najplemenitejši, najlepši, pa tudi težek poklic, ki pa je pravzaprav poslanstvo. Pot jo je namreč vodila od učiteljice do pomočnice ravnateljev in nazadnje ravnateljice na OŠ Polje v Ljubljani. Delo z otroki jo je razveseljevalo že od malega, odraščala je namreč z bratom in mlajšo sestro. Zdaj je upokojena, a termin “upokojitev” nekako ni v njenem besedišču. Že vrsto let jo namreč spremlja tudi telovadba, ne skrbi le zase, pač pa vodi telovadbo za svoje “babe”, kot jim rada reče. Med njimi se je spletla trdna vez, ki je več kot le druženje ob redni rekreaciji. A to je le del življenja naše današnje sogovornice, ki sta jo sicer razveseljevala tudi pevski zbor in folklorna skupina, kar 18 let pa je bila svetovalka na zaupnem telefonu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov