Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ema Andoljšek

22.04.2015

Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.

Pogovor z mentorico na Univerzi za tretje življenjsko obdobje

“Sem kot 18-letnica pisala na biro za naslov dopisovanja z eno deklico. Bili sva 18 let stari, sva se spoznali in od 18 leta ni minilo leto, da se ne bi srečali. Najprej kot najstnici, zdaj pa kot babici,” pripoveduje Ema Andoljšek. Leta so prinesla tudi poslovno sodelovanje, ki se je prav tako razvilo v prijateljstvo, ki traja še danes. Pred osmimi leti se je zato rodilo Srečanje treh parov – srečanje prve prijateljice in njenega moža, poslovnega para iz Műnchna in Eme ter njenega moža. Srečajo se enkrat letno, letos bo to v mesecu juniju. Ema Andoljšek se je upokojila pred 16. leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena.

Hvaležni za znanje

Živahna in vitalna upokojenka tedensko poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Uči dvanajst ljudi, ki so se za njen tečaj odločili zaradi osvežitve znanja, ki so ga pridobili v srednji šoli.

Marsikdo misli, da greš zato, da potem kavico piješ ali kaj takega … nikakor ne! Gre res za telovadbo – možgansko telovadbo, ki se ji ne odpovejo. Redno prihajajo, tudi zimskih počitnic ne želijo. Če ni naloge, so čisto razočarani. Delajo, delajo v polni, polni meri in so hvaležni za znanje, ki ga dobivajo.

Odnos med profesorjem in učencem v tretjem življenjskem obdobju je malce drugačen kot odnos rednega študenta in njegovega profesorja. Po eni strani moraš ostati profesor, saj ima “vsak koncert svojega dirigenta” a vseeno Ema svoje tečajnike uči, da odmislijo ocene in uživajo v svojem znanju.

Regratovo polje s 75.000 izvezenimi križci

“Zelje, repa, korenje, slabo življenje. Juha, meso, boljše bi bilo,” so se glasile modrosti, ki so jih nekoč žene na kmetih s križci vezle na prte, te pa obesile na stene.

Gobelin delaš samo v eno smer in rado malo vleče. Ko pa križček prekrižaš, je pa kvadrat pred teboj tak kot mora biti.

Ema prosti čas namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev (Kobilice in Šubica), zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto.

Največja slika, ki sem jo naredila je regratovo polje s 75.000 križčki. Te, ki se je pa zdaj lotevam, Ljubljane, je pa  povprečje 32.000 na sliko.

Le tülku vam povejm

Ema je svojega očeta Janeza Andoljška zadnjič videla pri šestih letih. Čeprav bi lahko bila zagrenjena, jo je mati naučila, da sovraštvo ni pravo življenjsko vodilo. Spomin na očeta je obudila pred dvema letoma z izdajo knjige Le tülku vam povejm, v kateri je zbrala in posodobila očetove zapise, ki se dotikajo ribniškega življenja.

Ko so hodili takrat k spovedi, je poslal župnik dva k Sveti Ani. Ampak, da morata iti tako, da dasta fižol v čevlje, da bo pokora hujša. In sta šla. Eden pride na Sveto Ano ves spočit, drugi pa ne. “Kako je pa tebi uspelo, da si gor prišel?” “Ja, veš, jaz imam pa kuhan fižol!” Je imel pa v čevljih kuhan fižol.

Emin oče je rad nastopal – bil je honorarni sodelavec Radia Ljubljana – in predstavljal neverjetno iznajdljivost Ribničanov. Bil je avtor besedil, režiser in igralec. Ker je Ema ponosna na svoje ribniško-ljubljanske korenine, z veseljem raziskuje preteklost bližnjih in daljnih sorodnikov, ki so svoje mesto našli tudi na njenem rodoslovnem drevesu.

foto: Wikimedia Commons


Storž

893 epizod


Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Ema Andoljšek

22.04.2015

Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.

Pogovor z mentorico na Univerzi za tretje življenjsko obdobje

“Sem kot 18-letnica pisala na biro za naslov dopisovanja z eno deklico. Bili sva 18 let stari, sva se spoznali in od 18 leta ni minilo leto, da se ne bi srečali. Najprej kot najstnici, zdaj pa kot babici,” pripoveduje Ema Andoljšek. Leta so prinesla tudi poslovno sodelovanje, ki se je prav tako razvilo v prijateljstvo, ki traja še danes. Pred osmimi leti se je zato rodilo Srečanje treh parov – srečanje prve prijateljice in njenega moža, poslovnega para iz Műnchna in Eme ter njenega moža. Srečajo se enkrat letno, letos bo to v mesecu juniju. Ema Andoljšek se je upokojila pred 16. leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena.

Hvaležni za znanje

Živahna in vitalna upokojenka tedensko poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Uči dvanajst ljudi, ki so se za njen tečaj odločili zaradi osvežitve znanja, ki so ga pridobili v srednji šoli.

Marsikdo misli, da greš zato, da potem kavico piješ ali kaj takega … nikakor ne! Gre res za telovadbo – možgansko telovadbo, ki se ji ne odpovejo. Redno prihajajo, tudi zimskih počitnic ne želijo. Če ni naloge, so čisto razočarani. Delajo, delajo v polni, polni meri in so hvaležni za znanje, ki ga dobivajo.

Odnos med profesorjem in učencem v tretjem življenjskem obdobju je malce drugačen kot odnos rednega študenta in njegovega profesorja. Po eni strani moraš ostati profesor, saj ima “vsak koncert svojega dirigenta” a vseeno Ema svoje tečajnike uči, da odmislijo ocene in uživajo v svojem znanju.

Regratovo polje s 75.000 izvezenimi križci

“Zelje, repa, korenje, slabo življenje. Juha, meso, boljše bi bilo,” so se glasile modrosti, ki so jih nekoč žene na kmetih s križci vezle na prte, te pa obesile na stene.

Gobelin delaš samo v eno smer in rado malo vleče. Ko pa križček prekrižaš, je pa kvadrat pred teboj tak kot mora biti.

Ema prosti čas namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev (Kobilice in Šubica), zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto.

Največja slika, ki sem jo naredila je regratovo polje s 75.000 križčki. Te, ki se je pa zdaj lotevam, Ljubljane, je pa  povprečje 32.000 na sliko.

Le tülku vam povejm

Ema je svojega očeta Janeza Andoljška zadnjič videla pri šestih letih. Čeprav bi lahko bila zagrenjena, jo je mati naučila, da sovraštvo ni pravo življenjsko vodilo. Spomin na očeta je obudila pred dvema letoma z izdajo knjige Le tülku vam povejm, v kateri je zbrala in posodobila očetove zapise, ki se dotikajo ribniškega življenja.

Ko so hodili takrat k spovedi, je poslal župnik dva k Sveti Ani. Ampak, da morata iti tako, da dasta fižol v čevlje, da bo pokora hujša. In sta šla. Eden pride na Sveto Ano ves spočit, drugi pa ne. “Kako je pa tebi uspelo, da si gor prišel?” “Ja, veš, jaz imam pa kuhan fižol!” Je imel pa v čevljih kuhan fižol.

Emin oče je rad nastopal – bil je honorarni sodelavec Radia Ljubljana – in predstavljal neverjetno iznajdljivost Ribničanov. Bil je avtor besedil, režiser in igralec. Ker je Ema ponosna na svoje ribniško-ljubljanske korenine, z veseljem raziskuje preteklost bližnjih in daljnih sorodnikov, ki so svoje mesto našli tudi na njenem rodoslovnem drevesu.

foto: Wikimedia Commons


02.12.2021

Športno igrišče na mestni tržnici

"Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Prvonagrajenko smo v naši oddaji že spoznali, danes pa je Lucija Fatur v studio povabila gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade.


25.11.2021

Marica Mrak

Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga "na svitlo dana". Veseli se odzivov. Marica Mrak, 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini, je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.


18.11.2021

"Do 92-ega leta sem živela povsem samostojno."

Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomin se ji prikradejo leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri covidu 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka.


11.11.2021

Julijana Zakrajšek

V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice, no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu. Gospo Julijano Zakrajšek je na njenem domu obiskal Marko Škrlj.


04.11.2021

Zbiranje spominov starejših za medgeneracijsko sodelovanje

S projektom "Zapišimo spomine" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.


28.10.2021

Janez Dolinar

NULL


21.10.2021

Storž

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


14.10.2021

Na moji desni je sever

Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar.


07.10.2021

"Tudi v starosti lahko bogato živimo."

Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju.


30.09.2021

"Telovadili smo prek interne televizije."

"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.


23.09.2021

Novo študijsko leto na Univerzi za tretje življenjsko obdobje

Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo moč izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom. Goste z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je v studio povabila Lucija Fatur.


16.09.2021

"To so bili čisto zares zlati časi!"

V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.


09.09.2021

Evgen Car

"Staranje mi daje svobodo, da govorim resnico na glas, tisto svobodo, da sem to, kar sem," je v knjigi Moja zgodba – Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi zapisal dramski igralec Evgen Car. Nastopal je v mariborski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, gostoval je v drugih gledališčih in nastopal v filmih. Zaslovel je tudi z monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš. Nedavno pa je kot pripovedovalec sodeloval v novi radijski igri, kriminalki Bratonski pil, ki smo jo premierno predvajali na Prvem programu 17. avgusta ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.


02.09.2021

"Težave v razredu je treba reševati sproti."

Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafránko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju. Ob začetku šolskega leta se je o svojem poklicu nekoč in danes ter o svojih šolskih izkušnjah pogovarjala z našo novinarko iz spodnjega Podravja Gabrijelo Milošič.


26.08.2021

Pogovor s poslušalkami in poslušalci

Poletje se bliža koncu in čas je, da obudimo spomin na pretekle dni, da se spomnimo tistih dogodkov, ki so nam polepšali to poletje, da pomislimo na vse, kar nam prinaša jesen in kako si jo bomo popestrili. To oddajo oblikujete vi, drage poslušalke in poslušalci, naša telefonska številka je 01 475 22 22.


19.08.2021

Za ljubezen ni nikoli prepozno

Tako kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Navdihujoča zgodba govori o letih, ki hitro minejo in o letih življenja, ki nikoli niso ovira za ljubezen. Marijo in Konrada Gruma je v Domžalah obiskala Nadia Petauer.


12.08.2021

"S keramiko ustvarjam zgodbe"

Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. Poslušali bomo ponovitev oddaje, Lučko Šićarov je v studio povabila Lucija Fatur.


05.08.2021

"Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš!"

Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru, katerega ponovitev bomo poslušali v naslednjih minutah, razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.


29.07.2021

"Psi so že vse življenje moji sopotniki."

Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost in za delo službenih in reševalnih psov, za agiliti in ubogljivost, gospod Zidar ima zares veliko izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno, ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru z Lucijo Fatur, poslušali boste ponovitev oddaje, sta zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. Poleg tega Kinološka zveza Slovenije letos praznuje sto let.


22.07.2021

"Taborništvo je način življenja."

V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, bomo poslušali ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. Lucija Fatur se je pogovarjala z njim v času, ko so 22. aprila praznovali dan Zemlje in dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj zaznamujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.


Stran 8 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov