Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ilustratorko Jelko Reichman
“Človek, ki ima določeno starost, ima pravico, da tisti čas, ki je bil njegov najlepši, s seboj nosi,” razmišlja ilustratorka Jelka Reichman. Najsrečnejši čas njenega otroštva je bil vojni čas, v katerem je z mamo enkrat mesečno obiskovala prijetno “štacuno”, kamor sta z mamo hodili po “fasungo” in kupovali testenine, sladkor, olje, mast, kis in moko.
Štacunarja je mama poznala osebno, to so bili skoraj prijatelji. Zadišalo je po tistih nekih uvoženih začimbah, po piškotih. Mislim, cela ta stvar je bila tako drugačna, tako čustvena, polna naboja. In potem je rekel štacunar: “No, a boš kakšen bonbonček?” pa mi je dal tista dva zavita bonbona. Vse skupaj nič proti današnji potrošnji. Ampak jaz sem se tistega veselila in to je bilo neko doživetje!
Trgovski centri so danes nabito polni, še dodaja ga. Reichman. Izdelkov je toliko, da se skoraj ne moreš odločiti, kaj bi izbral: “Ne morem si kaj, da me to pušča osiromašeno.”
Jelka Reichman vstaja zgodaj in do 7. ure postori skoraj vse tiste življenjske malenkosti brez katerih ne gre (se uredi, poskrbi za svojo mačko, pobere pošto, prebere časopis in se odloči, kaj bo pripravila za kosilo). Priznava pa, da za brisanje prahu, ki se nabere na njenih zbirkah punčk, petrolejk in malih kmečkih kipcev, ni časa.
V glavnem kopičiš stvari, ki niso kakšna grozna vrednost. Potem si pa tolažiš tiste dnevne skrbi pa zadrege … Jaz sem se tolažila veliko s starinami takole po bolšjaku. Pa rečeš: “Oh, še tole šalčko pa saj je samo 5 evrov,” in naenkrat imaš cel arzenal tega doma in nimaš kam z njim.
“Prodati ne moreš, ker ni praktično nobene vrednosti, take bistvene. Otrokom pustiti je, zadolžiš jih, da bodo oni se s tem ukvarjali. To so praholovci. To je grozno,” dodaja. Iz tega razloga ne obiskuje več bolšjih sejmov.
Ko vstopite v hišo Jelke Reichman vas že nekaj bežnih pogledov v mislih popelje med njene ilustracije. Zdi se, da ga. Reichman črpa iz vsakdanjih prizorov in navdih najde praktično povsod. A sama trdi nasprotno; vse je odvisno od njenih nagnjenj, na podlagi katerih izbere, kaj bi lahko ilustrirala.
Jaz imam nagnjenje do živih stvari. Do živih in lepih. In žive in lepe stvari so najprej otroci. Vizualno so mi zelo lepi. Druga stvar, ki je tudi zelo lepa, so živali. Potem narava, rože, drevesa. To mi je lepo.
Otroci so preživeli veliko časa ob radiu. “Mene je moja mama uvedla v poznavanje operne glasbe izključno skozi radio. Me je peljala v operno hišo te glavne opere poslušat, ker je bila navdušenka, ampak dostikrat je bil prenos cele opere po radiu. In smo se veselili cel dan, da bo danes prenos Carmen pa bomo zvečer poslušali!”
Danes Jelka Reichman sedi za mizo, kjer riše in dela. V prvi fazi svojega dela – fazi ustvarjanja – potrebuje tišino. Takrat razmišlja, kako in kaj bo ustvarila. Sledi faza, ki je še vedno ustvarjalna, a tudi malce bolj obrtniška, pri kateri barva in kot sama pravi “misli svoje misli”. Takrat posluša radio, se informira in uživa v glasbi.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pogovor z ilustratorko Jelko Reichman
“Človek, ki ima določeno starost, ima pravico, da tisti čas, ki je bil njegov najlepši, s seboj nosi,” razmišlja ilustratorka Jelka Reichman. Najsrečnejši čas njenega otroštva je bil vojni čas, v katerem je z mamo enkrat mesečno obiskovala prijetno “štacuno”, kamor sta z mamo hodili po “fasungo” in kupovali testenine, sladkor, olje, mast, kis in moko.
Štacunarja je mama poznala osebno, to so bili skoraj prijatelji. Zadišalo je po tistih nekih uvoženih začimbah, po piškotih. Mislim, cela ta stvar je bila tako drugačna, tako čustvena, polna naboja. In potem je rekel štacunar: “No, a boš kakšen bonbonček?” pa mi je dal tista dva zavita bonbona. Vse skupaj nič proti današnji potrošnji. Ampak jaz sem se tistega veselila in to je bilo neko doživetje!
Trgovski centri so danes nabito polni, še dodaja ga. Reichman. Izdelkov je toliko, da se skoraj ne moreš odločiti, kaj bi izbral: “Ne morem si kaj, da me to pušča osiromašeno.”
Jelka Reichman vstaja zgodaj in do 7. ure postori skoraj vse tiste življenjske malenkosti brez katerih ne gre (se uredi, poskrbi za svojo mačko, pobere pošto, prebere časopis in se odloči, kaj bo pripravila za kosilo). Priznava pa, da za brisanje prahu, ki se nabere na njenih zbirkah punčk, petrolejk in malih kmečkih kipcev, ni časa.
V glavnem kopičiš stvari, ki niso kakšna grozna vrednost. Potem si pa tolažiš tiste dnevne skrbi pa zadrege … Jaz sem se tolažila veliko s starinami takole po bolšjaku. Pa rečeš: “Oh, še tole šalčko pa saj je samo 5 evrov,” in naenkrat imaš cel arzenal tega doma in nimaš kam z njim.
“Prodati ne moreš, ker ni praktično nobene vrednosti, take bistvene. Otrokom pustiti je, zadolžiš jih, da bodo oni se s tem ukvarjali. To so praholovci. To je grozno,” dodaja. Iz tega razloga ne obiskuje več bolšjih sejmov.
Ko vstopite v hišo Jelke Reichman vas že nekaj bežnih pogledov v mislih popelje med njene ilustracije. Zdi se, da ga. Reichman črpa iz vsakdanjih prizorov in navdih najde praktično povsod. A sama trdi nasprotno; vse je odvisno od njenih nagnjenj, na podlagi katerih izbere, kaj bi lahko ilustrirala.
Jaz imam nagnjenje do živih stvari. Do živih in lepih. In žive in lepe stvari so najprej otroci. Vizualno so mi zelo lepi. Druga stvar, ki je tudi zelo lepa, so živali. Potem narava, rože, drevesa. To mi je lepo.
Otroci so preživeli veliko časa ob radiu. “Mene je moja mama uvedla v poznavanje operne glasbe izključno skozi radio. Me je peljala v operno hišo te glavne opere poslušat, ker je bila navdušenka, ampak dostikrat je bil prenos cele opere po radiu. In smo se veselili cel dan, da bo danes prenos Carmen pa bomo zvečer poslušali!”
Danes Jelka Reichman sedi za mizo, kjer riše in dela. V prvi fazi svojega dela – fazi ustvarjanja – potrebuje tišino. Takrat razmišlja, kako in kaj bo ustvarila. Sledi faza, ki je še vedno ustvarjalna, a tudi malce bolj obrtniška, pri kateri barva in kot sama pravi “misli svoje misli”. Takrat posluša radio, se informira in uživa v glasbi.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje se končuje študijsko leto. Tudi za slušatelje študijskega programa umetnosti na Slovenskem, pri katerem spoznavajo umetnostno zgodovino s poudarkom na slovenski dediščini. Umetnost je potrebno doživeti neposredno, zato slušatelji ne nabirajo le teoretičnega znanja, ampak obiskujejo muzeje in se udeležujejo študijskih ekskurzij po Sloveniji. Vtise ob koncu letošnjega študijskega leta bosta strnili mentorica dr. Rajka Bračun Sova, univ. dipl. um. zg., in slušateljica Marjeta Brezovec. Z njima se bo v studiu Prvega programa pogovarjala Jana Bajželj.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jelka Lečnik z Raven na Koroškem si je že pri 40. letih želela, da bi starost preživljala aktivno, zdravo in veselo. Zdaj, ko je upokojena, se ukvarja z dejavnostmi, s katerimi se takrat, ko je bila zaposlena kot patronažna medicinska sestra, ni imela časa. Igra harmoniko, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje se je vključila v tečaj slikanja in aktivna je tudi v Medgeneracijskem centru na Ravnah.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Naš gost v tokratni oddaji STORŽ je svoje življenje posvetil etnologiji, raziskovanju in študentom. Z nekaterimi deli je v temeljih premaknil slovensko etnologijo, znanje pa z navdušenjem in zavzetostjo posredoval generacijam, željnim etnološkega znanja na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Prof. dr. Slavko Kremenšek, za katerega sploh ne bi pomislil, da je danes v pokoju, še vedno pripoveduje z žarom v očeh. V tokratni oddaji bo odstrnil droben delček svojega življenja in raziskovanja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na izziv, kako izboljšati počutje uporabnikov v domovih za starejše, so v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu odgovorili s projektom Ključna oseba. Vsak, ki je zaposlen v domu, nameni eno uro na teden enemu od stanovalcev. Pare so določili z žrebom, napisanega programa dejavnosti pa program Ključna oseba nima. Stanovalci si želijo predvsem druženje in pogovor. Preprosto, pa vendar zelo zdravo za medsebojne odnose in počutje starejših v domu. Kot boste slišali, je zadovoljstvo čutiti na obeh straneh – pri stanovalcih in zaposlenih. Zato je na mestu vprašanje, kdaj bodo povezovalni program Ključna oseba uvedli tudi v drugih domovih po državi.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Ana in gospod Jože Štefančič sta poročena skoraj 60 let, 37 let pa živita na Uncu. Veliko zgodb se je v tem času spletlo v njunem življenju, nekatere od njih bosta podelila tudi z nami v tokratni oddaji.
Dolgoletna urednica revije Jana je pri osemdesetih še vedno neposredna in kritična. Budno spremlja vse, kar se dogaja doma in po svetu. S potapljanjem se sicer ne ukvarja več, še vedno pa se rada potepa po svetu.
Neveljaven email naslov