Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

JELKA REICHMAN

01.07.2015


Pogovor z ilustratorko Jelko Reichman

Človek, ki ima določeno starost, ima pravico, da tisti čas, ki je bil njegov najlepši, s seboj nosi,” razmišlja ilustratorka Jelka Reichman. Najsrečnejši čas njenega otroštva je bil vojni čas, v katerem je z mamo enkrat mesečno obiskovala prijetno “štacuno”, kamor sta z mamo hodili po “fasungo” in kupovali testenine, sladkor, olje, mast, kis in moko.

Štacunarja je mama poznala osebno, to so bili skoraj prijatelji. Zadišalo je po tistih nekih uvoženih začimbah, po piškotih. Mislim, cela ta stvar je bila tako drugačna, tako čustvena, polna naboja. In potem je rekel štacunar: “No, a boš kakšen bonbonček?” pa mi je dal tista dva zavita bonbona. Vse skupaj nič proti današnji potrošnji. Ampak jaz sem se tistega veselila in to je bilo neko doživetje!

Trgovski centri so danes nabito polni, še dodaja ga. Reichman. Izdelkov je toliko, da se skoraj ne moreš odločiti, kaj bi izbral: “Ne morem si kaj, da me to pušča osiromašeno.

Hrčkova narava

Jelka Reichman vstaja zgodaj in do 7. ure postori skoraj vse tiste življenjske malenkosti brez katerih ne gre (se uredi, poskrbi za svojo mačko, pobere pošto, prebere časopis in se odloči, kaj bo pripravila za kosilo). Priznava pa, da za brisanje prahu, ki se nabere na njenih zbirkah punčk, petrolejk in malih kmečkih kipcev, ni časa.

V glavnem kopičiš stvari, ki niso kakšna grozna vrednost. Potem si pa tolažiš tiste dnevne skrbi pa zadrege … Jaz sem se tolažila veliko s starinami takole po bolšjaku. Pa rečeš: “Oh, še tole šalčko pa saj je samo 5 evrov,” in naenkrat imaš cel arzenal tega doma in nimaš kam z njim.

Prodati ne moreš, ker ni praktično nobene vrednosti, take bistvene. Otrokom pustiti je, zadolžiš jih, da bodo oni se s tem ukvarjali. To so praholovci. To je grozno,” dodaja. Iz tega razloga ne obiskuje več bolšjih sejmov.

Hiša polna pravljic

Ko vstopite v hišo Jelke Reichman vas že nekaj bežnih pogledov v mislih popelje med njene ilustracije. Zdi se, da ga. Reichman črpa iz vsakdanjih prizorov in navdih najde praktično povsod. A sama trdi nasprotno; vse je odvisno od njenih nagnjenj, na podlagi katerih izbere, kaj bi lahko ilustrirala.

Jaz imam nagnjenje do živih stvari. Do živih in lepih. In žive in lepe stvari so najprej otroci. Vizualno so mi zelo lepi. Druga stvar, ki je tudi zelo lepa, so živali. Potem narava, rože, drevesa. To mi je lepo.

 “Radio je moj medij!”

Otroci so preživeli veliko časa ob radiu. “Mene je moja mama uvedla v poznavanje operne glasbe izključno skozi radio. Me je peljala v operno hišo te glavne opere poslušat, ker je bila navdušenka, ampak dostikrat je bil prenos cele opere po radiu. In smo se veselili cel dan, da bo danes prenos Carmen pa bomo zvečer poslušali!”

Danes Jelka Reichman sedi za mizo, kjer riše in dela. V prvi fazi svojega dela – fazi ustvarjanja – potrebuje tišino. Takrat razmišlja, kako in kaj bo ustvarila. Sledi faza, ki je še vedno ustvarjalna, a tudi malce bolj obrtniška, pri kateri barva in kot sama pravi “misli svoje misli”. Takrat posluša radio, se informira in uživa v glasbi.


Storž

888 epizod


Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

JELKA REICHMAN

01.07.2015


Pogovor z ilustratorko Jelko Reichman

Človek, ki ima določeno starost, ima pravico, da tisti čas, ki je bil njegov najlepši, s seboj nosi,” razmišlja ilustratorka Jelka Reichman. Najsrečnejši čas njenega otroštva je bil vojni čas, v katerem je z mamo enkrat mesečno obiskovala prijetno “štacuno”, kamor sta z mamo hodili po “fasungo” in kupovali testenine, sladkor, olje, mast, kis in moko.

Štacunarja je mama poznala osebno, to so bili skoraj prijatelji. Zadišalo je po tistih nekih uvoženih začimbah, po piškotih. Mislim, cela ta stvar je bila tako drugačna, tako čustvena, polna naboja. In potem je rekel štacunar: “No, a boš kakšen bonbonček?” pa mi je dal tista dva zavita bonbona. Vse skupaj nič proti današnji potrošnji. Ampak jaz sem se tistega veselila in to je bilo neko doživetje!

Trgovski centri so danes nabito polni, še dodaja ga. Reichman. Izdelkov je toliko, da se skoraj ne moreš odločiti, kaj bi izbral: “Ne morem si kaj, da me to pušča osiromašeno.

Hrčkova narava

Jelka Reichman vstaja zgodaj in do 7. ure postori skoraj vse tiste življenjske malenkosti brez katerih ne gre (se uredi, poskrbi za svojo mačko, pobere pošto, prebere časopis in se odloči, kaj bo pripravila za kosilo). Priznava pa, da za brisanje prahu, ki se nabere na njenih zbirkah punčk, petrolejk in malih kmečkih kipcev, ni časa.

V glavnem kopičiš stvari, ki niso kakšna grozna vrednost. Potem si pa tolažiš tiste dnevne skrbi pa zadrege … Jaz sem se tolažila veliko s starinami takole po bolšjaku. Pa rečeš: “Oh, še tole šalčko pa saj je samo 5 evrov,” in naenkrat imaš cel arzenal tega doma in nimaš kam z njim.

Prodati ne moreš, ker ni praktično nobene vrednosti, take bistvene. Otrokom pustiti je, zadolžiš jih, da bodo oni se s tem ukvarjali. To so praholovci. To je grozno,” dodaja. Iz tega razloga ne obiskuje več bolšjih sejmov.

Hiša polna pravljic

Ko vstopite v hišo Jelke Reichman vas že nekaj bežnih pogledov v mislih popelje med njene ilustracije. Zdi se, da ga. Reichman črpa iz vsakdanjih prizorov in navdih najde praktično povsod. A sama trdi nasprotno; vse je odvisno od njenih nagnjenj, na podlagi katerih izbere, kaj bi lahko ilustrirala.

Jaz imam nagnjenje do živih stvari. Do živih in lepih. In žive in lepe stvari so najprej otroci. Vizualno so mi zelo lepi. Druga stvar, ki je tudi zelo lepa, so živali. Potem narava, rože, drevesa. To mi je lepo.

 “Radio je moj medij!”

Otroci so preživeli veliko časa ob radiu. “Mene je moja mama uvedla v poznavanje operne glasbe izključno skozi radio. Me je peljala v operno hišo te glavne opere poslušat, ker je bila navdušenka, ampak dostikrat je bil prenos cele opere po radiu. In smo se veselili cel dan, da bo danes prenos Carmen pa bomo zvečer poslušali!”

Danes Jelka Reichman sedi za mizo, kjer riše in dela. V prvi fazi svojega dela – fazi ustvarjanja – potrebuje tišino. Takrat razmišlja, kako in kaj bo ustvarila. Sledi faza, ki je še vedno ustvarjalna, a tudi malce bolj obrtniška, pri kateri barva in kot sama pravi “misli svoje misli”. Takrat posluša radio, se informira in uživa v glasbi.


10.12.2014

MARIJA KRAKER, upokojenka iz Slovenj Gradca

Upokojenka iz Slovenj Gradca.


03.12.2014

Storž

Janez Stupica je 80-letni upokojenec, ki ga šah spremlja vse življenje. Je šahovski mojster in štirikratni slovenski prvak ter tudi avtor številnih knjig ki so tako ali drugače povezane s kraljevsko igro. A v zadnjih letih pozornost posveča predvsem citatom, ki jih zbira in ureja več kot deset let. Tako počasi nastaja nova samostojna publikacija, ki je tik pred izdajo. Gre za zbirko citatov v dvajsetih jezikih, več kot 2500 avtorjev med katerimi najdemo tudi Janeza Stupico. Z njim se je o šahu, o urjenju možganov (med katerega sam ne prišteva reševanje križank) in seveda o citatih pogovarjala Nadia Petauer.


26.11.2014

Hedvika in Jožef Pohorec iz Doma starejših občanov v Slovenj Gradcu

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


19.11.2014

Marica Drslova iz Volčjega Grada

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


12.11.2014

Storž

Našega tokratnega sogovornika je Lucija Fatur obiskala v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. V tem lepem domu, ki deluje šest let, je zares čutiti povezanost zaposlenih in stanovalcev, saj ima vsak stanovalec tako imenovano ključno osebo, nekoga od zaposlenih, s katerim preživi del svojega časa. Tudi gospod Otmar Sekavčnik kar ne more prehvaliti bivanja v tem domu. Dan pred pogovorom je praznoval častitljivih 90 let in kljub temu, da je upokojenec že 35 let, mu dela še vedno ne zmanjka. Z Lucijo Fatur sta obujala spomine na pretekla leta, najprej pa ga je vprašala, o čem je razmišljal ob tem lepem življenjskem jubileju.


05.11.2014

Storž

V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.


29.10.2014

Storž

Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.


22.10.2014

Storž

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.


15.10.2014

Simbioza Giba

V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.


08.10.2014

Storž

Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.


25.06.2014

Z Ljerko Belak, gost Tone Peršak

oddaja za starejše: Z Ljerko Belak, gost Tone Peršak


18.06.2014

Dušana Findeisen

Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.


11.06.2014

Z Ljerko Belak, gost Oto Pestner

oddaja za starejše: Z Ljerko Belak, gost Oto Pestner


04.06.2014

Franc Jerončič

oddaja za starejše


28.05.2014

Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič

oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič


21.05.2014

Janez Mavrič

V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.


14.05.2014

Z Ljerko Belak - gost Janez Cimperman

oddaja za starejše: Z Ljerko Belak - gost Janez Cimperman


30.04.2014

Gostje - člani Gledališča pod kozolcem

oddaja za starejše: Gostje - člani Gledališča pod kozolcem


23.04.2014

Neža Maurer in Monika Tavčar

oddaja za starejše


16.04.2014

Storž: Marica Globočnik - Pehta

Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.


Stran 26 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov