Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Pogovor z upokojenko Martino Šuhel
Za upokojenko Martino Šuhel je precej pester konec tedna – obogatila sta ga dva dogodka, med njima pa “po študentsko” kratka noč. V sredo zvečer so si prijateljice ogledale premiero filma 45 let na Ljubljanskem gradu. Film pod zvezdami je sicer Martina s prijateljicami letos že večkrat obiskala.
Okrog polnoči smo prišle domov in bila je resnično kratka noč, kajti zgodaj zjutraj smo se odpravile na Pokljuko. Tam smo si rezervirale tri dni v hotelu. Že samo to, da je na Pokljuki čez dan temperatura vsaj 10 stopinj manj kot v Ljubljani in tudi ponoči se lepo ohladi tako, da se dobro spi.
Prijateljice so na Pokljuki veliko hodile, obiskale planinske koče, planšarije in “si privoščile kislo mleko z ajdovimi in koruznimi žganci pa sirotko“.
“Vedoželjnost mislim, da mi je bila položena že v zibelko in imela sem veliko srečo, da so jo učitelji in učiteljice v osnovni šoli spodbujali,” pravi sogovornica. Na vasi namreč niso imeli šolske knjižnice, svojo zasebno knjižnico je imel le šolski upravitelj in njegova žena je Martini redno posojala knjige. Čeprav ji ni uspelo uresničiti svoje želje po vpisu na fakulteto – končala je srednjo ekonomsko šolo in se takoj zaposlila – nad željo po študiju ni obupala. Zdaj se že nekaj let udeležuje predavanj na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer uživa v nabiranju znanj, ki so jo vedno zanimala, in v družbi vedoželjnih sošolcev.
Že od malega sem zelo občutljiva za krivice, ki se dogajajo v družbi. Predvsem ko gre za ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe. Zelo me moti vedno bolj razraščajoča družbena neenakost oz. bom rekla, da sem žalostna zaradi tega.
Sogovornica se je odločila, da poskuša na tem področju nekaj storiti. V Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije kot podporna članica invalidom s pogovorom lepša dneve, skupaj hodijo na izlete, pomaga pa jim tudi pri organizaciji raznih akcij ali kulturnih proslav. Letos je bilo ustanovljeno Združenje etažnih lastnikov Slovenije, kjer kot članica opozarja na doseganje določenih sprememb v stanovanjski zakonodaji na področju upravljanja stanovanjskih stavb, kjer je več odprtih problemov in nepravilnosti. Deluje tudi kot podpornica Gibanja za pravično družbo in se trudi, da bi bila aktivistka.
Ena redkih stvari, ki se je Martina Šuhel v življenju ni uspela lotiti je izpit za avto. A za to ji ni preveč žal: “Nikoli nisem čutila posebnega veselja in talenta za vožnjo.”
Sem se zelo navadila na to, da nisem voznica. Obožujem vlake! Zelo rada se vozim z vlakom, ker na vlaku vedno srečam zanimive ljudi.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Pogovor z upokojenko Martino Šuhel
Za upokojenko Martino Šuhel je precej pester konec tedna – obogatila sta ga dva dogodka, med njima pa “po študentsko” kratka noč. V sredo zvečer so si prijateljice ogledale premiero filma 45 let na Ljubljanskem gradu. Film pod zvezdami je sicer Martina s prijateljicami letos že večkrat obiskala.
Okrog polnoči smo prišle domov in bila je resnično kratka noč, kajti zgodaj zjutraj smo se odpravile na Pokljuko. Tam smo si rezervirale tri dni v hotelu. Že samo to, da je na Pokljuki čez dan temperatura vsaj 10 stopinj manj kot v Ljubljani in tudi ponoči se lepo ohladi tako, da se dobro spi.
Prijateljice so na Pokljuki veliko hodile, obiskale planinske koče, planšarije in “si privoščile kislo mleko z ajdovimi in koruznimi žganci pa sirotko“.
“Vedoželjnost mislim, da mi je bila položena že v zibelko in imela sem veliko srečo, da so jo učitelji in učiteljice v osnovni šoli spodbujali,” pravi sogovornica. Na vasi namreč niso imeli šolske knjižnice, svojo zasebno knjižnico je imel le šolski upravitelj in njegova žena je Martini redno posojala knjige. Čeprav ji ni uspelo uresničiti svoje želje po vpisu na fakulteto – končala je srednjo ekonomsko šolo in se takoj zaposlila – nad željo po študiju ni obupala. Zdaj se že nekaj let udeležuje predavanj na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer uživa v nabiranju znanj, ki so jo vedno zanimala, in v družbi vedoželjnih sošolcev.
Že od malega sem zelo občutljiva za krivice, ki se dogajajo v družbi. Predvsem ko gre za ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe. Zelo me moti vedno bolj razraščajoča družbena neenakost oz. bom rekla, da sem žalostna zaradi tega.
Sogovornica se je odločila, da poskuša na tem področju nekaj storiti. V Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije kot podporna članica invalidom s pogovorom lepša dneve, skupaj hodijo na izlete, pomaga pa jim tudi pri organizaciji raznih akcij ali kulturnih proslav. Letos je bilo ustanovljeno Združenje etažnih lastnikov Slovenije, kjer kot članica opozarja na doseganje določenih sprememb v stanovanjski zakonodaji na področju upravljanja stanovanjskih stavb, kjer je več odprtih problemov in nepravilnosti. Deluje tudi kot podpornica Gibanja za pravično družbo in se trudi, da bi bila aktivistka.
Ena redkih stvari, ki se je Martina Šuhel v življenju ni uspela lotiti je izpit za avto. A za to ji ni preveč žal: “Nikoli nisem čutila posebnega veselja in talenta za vožnjo.”
Sem se zelo navadila na to, da nisem voznica. Obožujem vlake! Zelo rada se vozim z vlakom, ker na vlaku vedno srečam zanimive ljudi.
Darinka Kladnik je upokojena novinarka in avtorica ducata knjig. Njena prva je izšla že leta 1990, ustvarjala pa je že dosti prej, od radijskih iger do romanov, mnogi so obležali tudi v predalu. K pisanju jo spodbuja zlasti zanimanje za preteklost. Njena zadnja knjiga pa je nekoliko drugačna. Na papir je namreč prenesla domislice svoje vnukinje in dodala še domislice drugih predšolskih otrok, da bi se ne izgubile in pozabile. Z njo spodbuja vse, ki imajo radi otroke, še zlasti pa babice in dedke, k ustvarjanju in ohranjanju otroške dediščine. V tokratni oddaji Storž bo Darinka Kladnik spregovorila o knjigi, o otroški domišljiji ter o odnosih med starimi starši in vnuki. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah je najstarejši dom za starejše pri nas, saj so prvih 20 stanovalcev sprejeli že leta 1871. Danes sodi v sam vrh institucionalnih ustanov, v kateri lahko biva 160 stanovalcev. Morda se kdo ne more odločiti za odhod v dom, saj se boji osamljenosti in občutka odrinjenosti. Gospe Ana Vetrih, Zofija Pungartnik in Angela Golob pa so svoje prijateljstvo stkale prav v domu, kjer so se spoznale, saj so prišle vsaka iz svojega kraja. O čaru svojega dela pa je Luciji Fatur za začetek nekaj povedala tudi direktorica Irena Vozlič.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pri nas je trenutno 340.000 prebivalcev starejših od 65 let, po napovedi Eurostata pa naj bi se do leta 2050 število podvojilo. 20 odstotkov starejših od 65 let ni več sposobnih skrbeti zase in zato potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije so prepričani, da si starejši lahko pomagajo med sabo in prav to je cilj projekta Starejši za starejše, ki ga bo v tokratnem STORŽ-u predstavila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.
Janez Stupica je 80-letni upokojenec, ki ga šah spremlja vse življenje. Je šahovski mojster in štirikratni slovenski prvak ter tudi avtor številnih knjig ki so tako ali drugače povezane s kraljevsko igro. A v zadnjih letih pozornost posveča predvsem citatom, ki jih zbira in ureja več kot deset let. Tako počasi nastaja nova samostojna publikacija, ki je tik pred izdajo. Gre za zbirko citatov v dvajsetih jezikih, več kot 2500 avtorjev med katerimi najdemo tudi Janeza Stupico. Z njim se je o šahu, o urjenju možganov (med katerega sam ne prišteva reševanje križank) in seveda o citatih pogovarjala Nadia Petauer.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Našega tokratnega sogovornika je Lucija Fatur obiskala v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. V tem lepem domu, ki deluje šest let, je zares čutiti povezanost zaposlenih in stanovalcev, saj ima vsak stanovalec tako imenovano ključno osebo, nekoga od zaposlenih, s katerim preživi del svojega časa. Tudi gospod Otmar Sekavčnik kar ne more prehvaliti bivanja v tem domu. Dan pred pogovorom je praznoval častitljivih 90 let in kljub temu, da je upokojenec že 35 let, mu dela še vedno ne zmanjka. Z Lucijo Fatur sta obujala spomine na pretekla leta, najprej pa ga je vprašala, o čem je razmišljal ob tem lepem življenjskem jubileju.
V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.
Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.
Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.
Neveljaven email naslov