Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
upokojenka
Obdobje upokojitve ne pomeni vselej ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno, s pravšnjo mero volje in vztrajnosti lahko vsakdo najde dejavnost, s katero zapolni svoj prosti čas. Gospa Marinka Šubic se po upokojitvi posveča aktivnosti, ki jo spremlja že od otroštva – petju. Je koordinatorica in članica mešanega pevskega zbora »Smleški žarek«, ki z ljudskimi pesmimi razveseljuje občinstvo na območju Gorenjske. Marinka, ki je v prostem času aktivna tudi na področju prostovoljstva, je bila sicer rojena v vasi Zapoge v občini Vodice, po poroki pa se je preselila v le nekaj kilometrov oddaljene Hraše, kjer živi še danes.
Upokojila sem se 1. 1. 1992, imela sem dovolj delovne dobe, vnuk je bil star tri leta in treba ga je bilo paziti. Kakšnih 14 let sem tako živela samo za vnuke, zdaj pa sem že 10 let vdova in živim sama. Ker sem želela početi še kaj drugega, sem šla najprej pomagat na Karitas, nato pa smo ustanovili še pevski zbor Smleški žarek, ki deluje pod KUD Smlednik.
V kulturnem društvu imajo tudi pevsko sobo, kjer vadijo in prirejajo srečanja ter nastope. 20-članski pevski zbor sicer veliko nastopa tudi drugje po Gorenjski, poleg tega pa imajo svojega zborovodjo. Organizacijske in administrativne stvari ureja Marinka sama, poskrbi pa tudi za razdelitev nalog ostalim članom.
Če jim recimo rečem, naj pridejo ob šestih, se tega držijo. Redno hodijo na vaje in so zelo disciplinirani. Sama jih po telefonu obveščam o morebitnih spremembah, s katerimi se zmeraj strinjajo. V našem zboru imamo tri moške in devet vdov, ki so v enakem položaju kot jaz. Vesele smo, ko se vidimo, in veliko si imamo za povedati. Tista ura, ko imamo vajo, je zmeraj premalo!
Srečujejo se enkrat tedensko, Marinka pa dodaja, da povsod, kjer nastopajo, doživijo pozitiven sprejem. A člani v prvi vrsti pojejo za svojo dušo, petje jim je v veselje in to počnejo z radostjo in ljubeznijo. Z ljubeznijo pa gospa Marinka že več let aktivno deluje tudi na področju prostovoljstva.
Karitas smo ustanovili leta 2009 na pobudo župnika. Na začetku se ni ravno prijelo, vsak se je sramoval, nerodno mu je bilo povedati, da nimajo. Ko pa so videli, da štirikrat na leto dobijo zajetne pakete pomoči, so bili vsi zelo zadovoljni. Poleg tega imamo na spisku tudi 90 ljudi, starih nad 80 let, ki jih obiščemo za miklavža in obdarujemo z malenkostmi.
V obdobju po upokojitvi se je Marinka posvetila stvarem, ki se jim prej iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogla. Enako priporoča vsem, ki se na jesen svojega življenja soočajo z morebitnimi strahovi ali zadržki.
Moraš biti ustvarjalen, imeti moraš neko gonilno silo in cilj, da še nekaj ustvariš ali dosežeš. Pa ne zaradi drugih, pač pa za svojo dušo. To je bistvo.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
upokojenka
Obdobje upokojitve ne pomeni vselej ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno, s pravšnjo mero volje in vztrajnosti lahko vsakdo najde dejavnost, s katero zapolni svoj prosti čas. Gospa Marinka Šubic se po upokojitvi posveča aktivnosti, ki jo spremlja že od otroštva – petju. Je koordinatorica in članica mešanega pevskega zbora »Smleški žarek«, ki z ljudskimi pesmimi razveseljuje občinstvo na območju Gorenjske. Marinka, ki je v prostem času aktivna tudi na področju prostovoljstva, je bila sicer rojena v vasi Zapoge v občini Vodice, po poroki pa se je preselila v le nekaj kilometrov oddaljene Hraše, kjer živi še danes.
Upokojila sem se 1. 1. 1992, imela sem dovolj delovne dobe, vnuk je bil star tri leta in treba ga je bilo paziti. Kakšnih 14 let sem tako živela samo za vnuke, zdaj pa sem že 10 let vdova in živim sama. Ker sem želela početi še kaj drugega, sem šla najprej pomagat na Karitas, nato pa smo ustanovili še pevski zbor Smleški žarek, ki deluje pod KUD Smlednik.
V kulturnem društvu imajo tudi pevsko sobo, kjer vadijo in prirejajo srečanja ter nastope. 20-članski pevski zbor sicer veliko nastopa tudi drugje po Gorenjski, poleg tega pa imajo svojega zborovodjo. Organizacijske in administrativne stvari ureja Marinka sama, poskrbi pa tudi za razdelitev nalog ostalim članom.
Če jim recimo rečem, naj pridejo ob šestih, se tega držijo. Redno hodijo na vaje in so zelo disciplinirani. Sama jih po telefonu obveščam o morebitnih spremembah, s katerimi se zmeraj strinjajo. V našem zboru imamo tri moške in devet vdov, ki so v enakem položaju kot jaz. Vesele smo, ko se vidimo, in veliko si imamo za povedati. Tista ura, ko imamo vajo, je zmeraj premalo!
Srečujejo se enkrat tedensko, Marinka pa dodaja, da povsod, kjer nastopajo, doživijo pozitiven sprejem. A člani v prvi vrsti pojejo za svojo dušo, petje jim je v veselje in to počnejo z radostjo in ljubeznijo. Z ljubeznijo pa gospa Marinka že več let aktivno deluje tudi na področju prostovoljstva.
Karitas smo ustanovili leta 2009 na pobudo župnika. Na začetku se ni ravno prijelo, vsak se je sramoval, nerodno mu je bilo povedati, da nimajo. Ko pa so videli, da štirikrat na leto dobijo zajetne pakete pomoči, so bili vsi zelo zadovoljni. Poleg tega imamo na spisku tudi 90 ljudi, starih nad 80 let, ki jih obiščemo za miklavža in obdarujemo z malenkostmi.
V obdobju po upokojitvi se je Marinka posvetila stvarem, ki se jim prej iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogla. Enako priporoča vsem, ki se na jesen svojega življenja soočajo z morebitnimi strahovi ali zadržki.
Moraš biti ustvarjalen, imeti moraš neko gonilno silo in cilj, da še nekaj ustvariš ali dosežeš. Pa ne zaradi drugih, pač pa za svojo dušo. To je bistvo.
Darinka Kladnik je upokojena novinarka in avtorica ducata knjig. Njena prva je izšla že leta 1990, ustvarjala pa je že dosti prej, od radijskih iger do romanov, mnogi so obležali tudi v predalu. K pisanju jo spodbuja zlasti zanimanje za preteklost. Njena zadnja knjiga pa je nekoliko drugačna. Na papir je namreč prenesla domislice svoje vnukinje in dodala še domislice drugih predšolskih otrok, da bi se ne izgubile in pozabile. Z njo spodbuja vse, ki imajo radi otroke, še zlasti pa babice in dedke, k ustvarjanju in ohranjanju otroške dediščine. V tokratni oddaji Storž bo Darinka Kladnik spregovorila o knjigi, o otroški domišljiji ter o odnosih med starimi starši in vnuki. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah je najstarejši dom za starejše pri nas, saj so prvih 20 stanovalcev sprejeli že leta 1871. Danes sodi v sam vrh institucionalnih ustanov, v kateri lahko biva 160 stanovalcev. Morda se kdo ne more odločiti za odhod v dom, saj se boji osamljenosti in občutka odrinjenosti. Gospe Ana Vetrih, Zofija Pungartnik in Angela Golob pa so svoje prijateljstvo stkale prav v domu, kjer so se spoznale, saj so prišle vsaka iz svojega kraja. O čaru svojega dela pa je Luciji Fatur za začetek nekaj povedala tudi direktorica Irena Vozlič.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pri nas je trenutno 340.000 prebivalcev starejših od 65 let, po napovedi Eurostata pa naj bi se do leta 2050 število podvojilo. 20 odstotkov starejših od 65 let ni več sposobnih skrbeti zase in zato potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije so prepričani, da si starejši lahko pomagajo med sabo in prav to je cilj projekta Starejši za starejše, ki ga bo v tokratnem STORŽ-u predstavila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.
Janez Stupica je 80-letni upokojenec, ki ga šah spremlja vse življenje. Je šahovski mojster in štirikratni slovenski prvak ter tudi avtor številnih knjig ki so tako ali drugače povezane s kraljevsko igro. A v zadnjih letih pozornost posveča predvsem citatom, ki jih zbira in ureja več kot deset let. Tako počasi nastaja nova samostojna publikacija, ki je tik pred izdajo. Gre za zbirko citatov v dvajsetih jezikih, več kot 2500 avtorjev med katerimi najdemo tudi Janeza Stupico. Z njim se je o šahu, o urjenju možganov (med katerega sam ne prišteva reševanje križank) in seveda o citatih pogovarjala Nadia Petauer.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Našega tokratnega sogovornika je Lucija Fatur obiskala v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. V tem lepem domu, ki deluje šest let, je zares čutiti povezanost zaposlenih in stanovalcev, saj ima vsak stanovalec tako imenovano ključno osebo, nekoga od zaposlenih, s katerim preživi del svojega časa. Tudi gospod Otmar Sekavčnik kar ne more prehvaliti bivanja v tem domu. Dan pred pogovorom je praznoval častitljivih 90 let in kljub temu, da je upokojenec že 35 let, mu dela še vedno ne zmanjka. Z Lucijo Fatur sta obujala spomine na pretekla leta, najprej pa ga je vprašala, o čem je razmišljal ob tem lepem življenjskem jubileju.
V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.
Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.
Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.
Neveljaven email naslov