Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v celjskem gledališču, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih in v radijskih igrah. Čeprav ne igra več, še vedno rad zahaja v gledališče kot gledalec, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice.
Pogovor z dramskim igralcem Markom Simčičem
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih, radijskih igrah in radijskih ter televizijskih oddajah. Rad se spominja predstav in nastopov, ki jih sicer ni nikoli štel. Zapomnil pa si je število 27, ki pa je povezano z navdušenjem in aplavzi gledalcev po odigranih predstavah.
“V mojem življenju se je zavesa na eni od predstav dvignila 27-krat.”
V naših gledališčih gledalci radi ploskajo, pravi Marko Simčič, ki ne igra več, dejaven pa je še vedno v Združenju dramskih umetnikov Slovenije. Tudi v gledališče redno zahaja, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice in zgodbice. Že četrto leto obiskuje Medvedke.
“Jaz težko čakam, da grem k njim. Otroci pa tudi težko čakajo, da pridem.”
Na vprašanje, česa se je naučil v gledališču, kar mu je koristilo v življenju, odgovori: tolerantnosti. Naučil se je, da je treba ljudem prisluhniti in da jih je treba razumeti. Po njegovem mnenju je treba drugim omogočiti, da se lahko uresničujejo. Če drugim to omogočiš, si tudi sam v boljšem položaju.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v celjskem gledališču, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih in v radijskih igrah. Čeprav ne igra več, še vedno rad zahaja v gledališče kot gledalec, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice.
Pogovor z dramskim igralcem Markom Simčičem
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih, radijskih igrah in radijskih ter televizijskih oddajah. Rad se spominja predstav in nastopov, ki jih sicer ni nikoli štel. Zapomnil pa si je število 27, ki pa je povezano z navdušenjem in aplavzi gledalcev po odigranih predstavah.
“V mojem življenju se je zavesa na eni od predstav dvignila 27-krat.”
V naših gledališčih gledalci radi ploskajo, pravi Marko Simčič, ki ne igra več, dejaven pa je še vedno v Združenju dramskih umetnikov Slovenije. Tudi v gledališče redno zahaja, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice in zgodbice. Že četrto leto obiskuje Medvedke.
“Jaz težko čakam, da grem k njim. Otroci pa tudi težko čakajo, da pridem.”
Na vprašanje, česa se je naučil v gledališču, kar mu je koristilo v življenju, odgovori: tolerantnosti. Naučil se je, da je treba ljudem prisluhniti in da jih je treba razumeti. Po njegovem mnenju je treba drugim omogočiti, da se lahko uresničujejo. Če drugim to omogočiš, si tudi sam v boljšem položaju.
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov