Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
S potrditvijo nove kmetijske ministrice bo vlada po več mesecih spet v celoti popolnjena, a vprašanje, kako dolgo. Zapletov in izzivov je vedno več. Bodo v ponedeljek zdravniki začeli splošno stavko ali bodo pogajanja, izzvana z opozorilno stavko v začetku tedna, vendarle uspešna? Na tihem protestu so že sodniki, ker vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede ureditve plačnih nesorazmerij. Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev je na nogah tudi gospodarstvo, ki med drugim zaskrbljeno spremlja tudi negotove razmere v svetu. Umiritve kriznih žarišč ni na vidiku, naša država pa krepi opozorila proti Izraelu. O teh in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu z Zdenko Bakalar.
Mediji v Sloveniji se spopadajo s številnimi težavami, tako finančnimi kot tudi z izgubo zaupanja javnosti. Zdaj veljavna medijska zakonodaja je zastarela in ne ponuja ustreznih rešitev. Na ministrstvu za kulturo so pripravili povsem nov predlog zakona o medijih, ki med drugim predvideva spremembe pri podeljevanju državnih pomoči ter tudi prenovo razvida medijev, ki bo postal nekakšen erar. Eden od ciljev je namreč preglednost in tudi omejevanje koncentracije medijskega lastništva. Kako bo torej po novem urejeno podeljevanje državnih pomoči? Katere podatke bodo morali razkriti lastniki medijev? Kako bo s pravico do popravka? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Lenart J. Kučić - svetovalec ministrice za kulturo za medije Mojca Zorko – članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Suzana Žilič Fišer – redna profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Gal Krizmanič - odgovorni urednik Radia Študent.
Natančno eno leto po neuresničeni obljubi predsednika vlade Roberta Goloba o 600 evrih začasnega dodatka k sodniškim plačam in pol leta po odločbi ustavnega sodišča sodniki začenjajo tako imenovano belo stavko, tožilci se pripravljajo na stavko. Vztrajajo, da morata vlada in parlament poskrbeti za uskladitev njihovih plač s poslanskimi, tako kot je to naložilo ustavno sodišče. Vlada, na drugi strani, vztraja, da bo to storila, ko bo končan dialog z vsemi preostalimi sindikati v javnem sektorju. Sodniki in tožilci zahtevajo odstop predsednika vlade in ministrice za pravosodje. Zadeva je tik pod vreliščem. Očitno se tudi pogovarjati ne zmorejo več. Za skupno mizo bodo sedli v današnjem Studiu ob 17.00: – ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, – predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, – podpredsednica Slovenskega sodniškega društva Helena Miklavčič, – predsednik Društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.
Zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides danes opozorilno stavkajo, ker vlada ni uresničila podpisanih zavez. Zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, odpravo nesorazmerij v plačah med mlajšimi in starejšimi zdravniki ter ločen plačni sistem. Če se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke, Fides od 15. januarja naprej napoveduje stavko do izpolnitve zahtev. Na obljubljene spremembe v zdravstvu čakajo tudi pacienti, ki opozarjajo, da se razmere v javnem zdravstvu še poslabšujejo, čakalne vrste daljšajo, dostopnost do osebnih zdravnikov pa je vse težja. Kje je napovedana reforma, zakaj se zatika in kaj čaka javno zdravstvo? O vsem tem z voditeljico Heleno Lovinčič in gosti v studiu ob 17.00.
Minevajo trije meseci, odkar se je vnovič razplamtelo bližnjevzhodno krizno žarišče. Izraelska vojska v napadih na Gazo ne popušča, z vse bolj napetimi odnosi Izraela z libanonskim gibanjem Hezbolah, z napadi na ladjevje v Rdečem morju in terorističnim napadom na civiliste v Iranu se uresničujejo napovedi o nevarnosti razlivanja konflikta na širšo regijo. O aktualnem dogajanju, diplomatskih prizadevanjih za umiritev razmer, možnostih za trajnejšo rešitev izraelsko-palestinskega spora se bo voditelj Blaž Ermenc z gosti pogovoril v Studiu ob 17-ih.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
Čeprav smo že zakorakali v novo leto, leta 2023 zagotovo še dolgo ne bomo pozabili, zlasti ne četrtega avgusta, ko je našo državo dobesedno poplavilo. Poleg ekstremnega vremena pa smo imeli tudi ekstremne cene, v politiki pa so se namesto z ukrepi, ki bi olajšali življenje ljudi, veliko ukvarjali sami s seboj. O pestrem dogajanju v Sloveniji v minulem letu danes vnovič v Studiu ob 17.00
Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej nemirno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza. Geopolitična teža Zahoda se manjša, oblikujejo se novi odnosi med velikimi silami. Tudi podnebna konferenca v Dubaju je le delno izpolnila pričakovanja okoljevarstvenikov.
Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.
Slovenski športniki so v letu 2023 poskrbeli za številne nove uspehe. Od zmage na Višarjah in preboja na nogometni Euro ligi do nove medalje odbojkarjev in planiških zlatih presežkov. Pregled šport v letu prepletamo s kvizom članov športnega uredništva. Voditelja oddaje sta Klemen Verlič in Luka Petrič.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.
Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.
Poglej globoko v naravo in takrat boš vse bolje razumel, je nekoč dejal Albert Einstein. In kaj nam je v letu 2023 poleg prekrasnih slik, ki jih lahko nariše le narava, še povedal globlji pogled vanjo? To, da živimo v času porušenega ravnovesja v naravi, politiki in družbi ter da bomo do vzpostavitve novega opazovali skrajnosti. V tokratnem Studiu ob 17.00 o pestrem dogajanju v Sloveniji v iztekajočem se letu.
Zasnežene gore vabijo številne ljubitelje, tudi turne smučarje. A razmere so nepredvidljive in skrivajo številne pasti. Zato je pred obiskom gora potrebna prava odločitev, povezana z odgovornostjo, pravilno opremo, z znanjem in izkušnjami. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija preventivno opozarjajo in svetujejo. Zaradi spreminjanja temperatur pa je tudi nevarnost plazov, zato so za zagotavljanje varnosti pomembni znanje o uporabi zimske in plazovne opreme ter verodostojne informacije o stopnji nevarnosti. Oddajo vodi Aljana Jocif. Gosti: - Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije - Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije - Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan. Gosti: - delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer, - odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec, - odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl, - direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič, - medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.
Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.
Mineva teden dramatičnih preobratov in napetih pogajanj. Evropska unija je na prelomnem vrhu po umiku Madžarske odprla pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo. V Dubaju so države sveta v podaljšku pogajanj sprejele podnebni sporazum, ki pa ne prinaša odprave, ampak zgolj odmik od uporabe fosilnih goriv. Kdo je torej zmagovalec in kdo poraženec in kaj zaveze sploh pomenijo za naš planet, ki je bil doslej najbolj vroč v zgodovini meritev? Vremenske posledice smo čutili tudi v Sloveniji. Odpravljanje škode po katastrofalnih poplavah naj bi pospešil ta teden sprejeti zakon o obnovi. Zakaj je toliko prahu dvignil tudi interventni zakon v zdravstvu, kaj prinaša nov predlog medijskega zakona in kdo so dobitniki letošnje nagrade Saharov za svobodo misli v kritičnem pregledu tedna s Snežano Ilijaš.
Za nami je še en podnebni vrh, 28. po vrsti. Končal se je skoraj hkrati z iztekom leta, ki bo najverjetneje najbolj vroče v zgodovini meritev. Zaveze k opustitvi fosilnih goriv ni prinesel, pač pa le odmik od njihove uporabe. Kako daleč so trenutne zaveze držav od spoštovanja ciljev pariškega podnebnega dogovora, kaj to pomeni za planet, je bil v Dubaju dosežen zgodovinski dogovor ali se končuje le še ena predstava za javnost, pa tudi, kako je nanj vplivala geopolitična situacija in kakšne politike lahko od držav pričakujemo v prihodnje? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer Klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija za okolje Nekdanji podnebni pogajalec Andrej Kranjc Novinarka Radia Slovenija, ki je spremljala podnebni vrh v Dubaju, Špela Novak
V tokratni oddaji Studio ob 17.00 preverjamo, kakšna smučarska prihodnost čaka štajersko prestolnico. Zlata lisica se vnovič seli v Kranjsko Goro, letos tudi brez mariborskih športnih delavcev. Kaj to pomeni za preživetje smučarskega kluba Branik, kaj za smučarsko dejavnost na Pohorju? Z voditeljem Bratkom Zavrnikom in dopisnico Romano Erjavec preverimo še, kako bo priložnost izkoristila Zgornjesavska dolina.
Neveljaven email naslov