Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Socialni partnerji se danes sestajajo pri predsedniku republike Borutu Pahorju, da bi oživili socialni dialog. Tega ni bilo od sredine maja, ko je iz ekonomsko-socialnega sveta izstopilo pet sindikalnih central. Kot razlog so tedaj navedli "sistematično vladno kršenje pravil o delovanju ESS". Pogajanja o ključni in za vse zelo pomembni zakonodaji so zamrla. Zakaj je današnji pogovor tako zelo pomemben? Kaj je prepričalo socialne partnerje, da se ga udeležijo? Kako dolgo bo zdržalo premirje? O tem voditeljica Urška Valjavec in predstavniki socialnih partnerjev. Gostje: - Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, - Mitja Gorenšek, predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije.
Zaradi trendov in zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje se tudi v Sloveniji pospešeno razvija trg električnih vozil. Kako razviti smo na tem področju? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem v reprizi pogovora voditeljice Urške Jereb z gosti. Gostje: – Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu, – Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije, – Dušan Lukič, Porsche Slovenija, – Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost, – Tomaž Katrašnik, profesor na ljubljanski strojni fakulteti.
Teden dni pred začetkom novega šolskega leta na pristojnem ministrstvu zatrjujejo, da so nanj dobro pripravljeni. Z Zavodom za šolstvo so na podlagi izkušenj preteklih dveh let pripravili novo, prenovljeno publikacijo z opisi različnih modelov šolanja v času koronavirusa. Znano je, da se šolsko leto začenja po modelu B, s prisotnostjo vseh učencev in dijakov, a ravnatelji še vedno pogrešajo konkretna navodila in zakonske podlage za izvajanje vladnih odlokov, predvsem za preverjanje pogoja PCT in za samotestiranje. O ukrepih, ki bodo veljali septembra, in predvidenih modelih šolanja v Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom in predstavniki šolstva. Gostje: - Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Gregor Pečan, predsednik Združenja osnovnošolskih ravnateljev, - Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, - Nives Počkar iz Društva ravnateljev srednjih šol, - Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.
Javna razprava o strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 je pokazala, da kmetje branijo sredstva, ki jim predstavljajo dohodkovno podporo, in ne želijo, da se jih premešča na program razvoja podeželja, iz katerega so šle podpore naložbam. Nova postavitev kmetijske politike bo prinesla nov razrez sredstev. Zakaj bodo v prihodnje nekateri dobili manj in drugi več? O dilemah v zvezi z izvedbo kmetijske reforme bomo govorili (v ponedeljkovem) Studiu ob 17-ih neposredno s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Voditeljica bo Jernejka Drolec.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Predor Karavanke ob konicah prevozi 40 tisoč vozil na dan. Ob odprtju pred 30-imi leti je bil med najsodobnejšimi in najbolj varnimi, zdaj pa je edini enocevni avtocestni predor, po katerem teče promet v obe smeri, in je že zato nevaren. Kdaj bo zgrajena druga cev, ki jo sofinancira tudi Evropska unija? Dela so se začela pred enim letom. Koliko je do preboja in zakaj bodo na avstrijski strani na meji že prihodnji mesec? O delih v težkih geoloških razmerah in nevarnosti vdora vode, pa o izkušnjah, pridobljenih ob graditvi prve cevi, v terenskem Studiu ob 17.00 s karavanškega gradbišča z voditeljico Alenko Terlep. Gosti: - Boštjan Rigler, član uprave DARS, zadolžen za področje novogradenj, - Milan Črepinšek, namestnik vodje nadzora gradnje druge cevi predora Karavanke (Projekt d. d., Nova Gorica), - Anton Marinko, vodja nadzora gradnje prve cevi predora Karavanke. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Politične posledice prve svetovne vojne so bile za Slovence po večini katastrofalne – rapalska meja nam je vzela Primorsko, plebiscit pa Koroško. V teh okoliščinah je tako rekoč edino svetlo točko predstavljal 17. avgust 1919, ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. A ta uspeh še zdaleč ni bil samoumeven, saj je bil pred letom 1914 od vseh naših pokrajin prav na levem bregu Mure slovenski narodni projekt institucionalno precej slabo razvit, slovenski ljudje pa, zahvaljujoč madžarskim agresivnim raznarodovalnim politikam, pod hudim pritiskom. Kako se je torej med Prekmurci oblikovala slovenska narodna identiteta, kako bi se lahko zgodovina obrnila tudi precej drugače in kako poteka življenje v Prekmurju danes, ob prekmurskem prazniku preverjamo v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravljajo Lidija Kosi, Andrej Stopar in Goran Dekleva.
Po 20-letnih prizadevanjih Združenih držav Amerike in zaveznikov, da bi vzpostavili delujočo demokracijo v Afganistanu, so včeraj talibani brez večjega odpora tamkajšnje vojske vkorakali v glavno mesto Kabul in prevzeli oblast. Predsednik Ašraf Gani je zapustil državo, beži tudi tuje diplomatsko osebje. Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pripisujejo katastrofalno politično potezo, ko je z vztrajanjem glede hitrega ameriškega umika iz Afganistana državo in njene ljudi prepustil krutemu talibanskemu režimu. Kaj se je dogajalo v Afganistanu v zadnjih dneh, zakaj se je zavezniška misija tako klavrno končala, kakšne bodo posledice za ameriško administracijo in za mednarodno skupnost? Studio ob 17-ih pripravlja Blaž Ermenc. Gosti: - dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Ervin Hladnik Milharčič, novinar in komentator časnika Dnevnik, - Vasja Badalič, pisec, poznavalec Afganistana, - dr. Vladimir Prebilič, profesor obramboslovja Z oglašanji naših dopisnikov Karmen Švegl (Bližnji vzhod) in Andreja Stoparja (ZDA).
Sredi turistične sezone se epidemiološka slika hitro poslabšuje. Če se bo tako nadaljevalo, bi imeli septembra pri nas lahko že 2 tisoč 200 okužb na dan in 500 ljudi s covidom v bolnišnicah. Pristojni ne načrtujejo zaprtja države, pritiskajo pa v smeri cepljenja oziroma izpolnjevanja enega izmed pogojev PCT. V vročem in vremensko nestabilnem tednu so nas streznili sklepi Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Pogledali bomo v nemirni Afganistan in onkraj avtokratske utrdbe beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Pred koncem tedna bomo spomnili na najnovejše spremembe prometne zakonodaje in opozorila, pogled nazaj bo namenjen tudi navdušenim sprejemom olimpijskih športnikov. Prisluhnite Tedenskemu aktualnemu mozaiku z voditeljico Jernejko Drolec.
Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva, speleologi raziskujejo skoraj šest desetletij, saj prav v visokogorskem krasu najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove. Jamarji iz različnih društev so se pred dnevi vrnili z letošnjega tabora. Kakšna so nova odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče, je brezno morda globoko dva tisoč metrov? Prisluhnite Studiu v živo z voditeljico Alenko Terlep. – Matic Di Batista, jamar, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Špela Borko, speleobiologinja, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Klemen Mihalič, jamar, Jamarski klub Novo mesto, – dr. Jurij Kunaver, geograf, raziskovalec Kanina.
Za leto dni prestavljene Olimpijske igre v Tokiu, na katerih so športniki navduševali tri poletne tedne, so bile v marsičem posebne, ne nazadnje so bile velik organizacijski zalogaj zaradi epidemioloških ukrepov. Terjale so veliko priprav, denarja in potrpežljivosti, slovenski športniki pa so z njih prinesli kar pet medalj, od tega tri zlate. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod različnimi vidiki in izkušnjami s končanih iger. Z vami je voditelj Aljaž Golčer. Gosti: - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Matej Likar,direktor slovenske košarkarske reprezentance, - Boštjan Reberšak, urednik športnega programa Radia Slovenija
Z napredovanjem digitalizacije smo vse bolj izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke in kraji intelektualne lastnine ali kar denarja, zato prihaja v ospredje skrb za kibernetsko varnost. Katere so največje aktualne kibernetske grožnje, kako se z njimi spopada Slovenija in kako Evropska unija, kakšno je sodelovanje med svetovnimi velesilami na tem področju, kakšne bodo posledice afere za vohunsko programsko opremo Pegaz? Kako se ob hitrem razvijanju tehnologij obvarovati pred kibernetskimi napadi? Prisluhnite torkovemu Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Urška Henigman. - Gorazd Božič, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - dr. Uroš Svete, v.d. direktorja Urada vlade RS za informacijsko varnost, in - dr. David Modic, raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Naš edini nacionalni park letos zaznamuje 40-letnico. S sloganom Triglavski narodni park - za naravo in ljudi so želeli poudariti pomen ravnovesja med varovanjem narave in interesi človeka. Iskanje rešitev, ki bodo to zagotavljale, je ključni izziv tega območja, še posebej ob vse večjem obisku. Pristojni stavijo na trajnostno mobilnost, usmerjanje obiskovalcev ter spreminjanje njihovih navad in odnosa do zavarovanega območja. Kako konkretno se lotevajo tega, kako koristna so pri tem evropska sredstva, koliko so uspešni ter v kakšni kondiciji naš nacionalni park začenja peto desetletje v terenski oddaji iz Gorenjske voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: - Janez Rakar, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, - Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe TNP - Andrej Arih, vodja projekta Vrh Julijcev, - Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, - Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Eksplozija čustev – cele palete čustev – je zaznamovala olimpijski teden, ki se izteka. V četrtek ob enih je Slovenija obstala in dve uri stiskala pesti za košarkarsko reprezentanco. Za las je v zadnji sekundi s Francozi izgubila boj za vrh Olimpa. V oddaji bomo podoživeli te trenutke in jih pokomentirali, športne strokovnjake pa vprašali tudi, kako zdaj v boj za bronasto košarkarsko medaljo in kako ob tem slaviti druge pomembne dosežke v številnih drugih športih. Nadaljujemo ne le bitke za olimpijske kolajne, ampak tudi bitke proti covidu in proti posledicam podnebnih sprememb – od poplav do požarov. V oddaji pa spremljamo tudi (ne)uspehe gradbincev na velikih slovenskih gradbiščih, kjer je bil ta teden v ospredju viadukt čez Glinščico. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.
Varčevalci so v času epidemije začeli kopičiti prihranke, ki na bankah ne nosijo obresti, zato jih usmerjajo v bolj donosne naložbe, med drugim v nepremičnine. To, skupaj s strahom pred inflacijo, že tako visoke cene stanovanj poganja v nebo. Ob tem že nekaj časa lastništvo menjajo poslovne nepremičnine: pisarne, lokali, skladišča, hoteli. V katero smer se razvija slovenski nepremičninski trg, ali je vlaganje v prostore pametna poteza, kakšna je posledica takšnih vlaganj za dostopnost bivališč po normalnih cenah, kako delujejo nepremičninski skladi in zakaj se šele prebujajo? O tem predstavniki nepremičninskih skladov in družb in voditeljica Maja Derčar. Gosti: - Matjaž Filipič, partner v družbi KF Finance, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor Union hotelov.
Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo pri nas, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada nedavno storila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije - če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili alternative in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti? O dilemah te težke odločitve voditeljica Erna Strniša in gosti v studiu: - državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, - jedrski fizik Iztok Tiselj, Inštitut Jožef Stefan, - okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture. O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu: - Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, - Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, - Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje, - Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
V Afganistanu se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani pa nadzorujejo vse več ozemlja. Zdi se, da njihovega pohoda na oblast ne more nihče ustaviti. Se Afganistan vrača tja, kjer je bil pred 20 leti? Kakšne bi bile možne rešitve za to srednjeazijsko državo? In kaj je Afganistanu prinesla dolgoletna zavezniška misija, v kateri so bili tudi slovenski vojaki? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: – strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, doktor Primož Šterbenc, – brigadir Anže Rode, ki je služil v Afganistanu,, – bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, – obramboslovec, doktor Vladimir Prebilič.
Ni se še končal prvi teden olimpijskih iger, ko je bilo že jasno, da bodo to najžlahtnejše olimpijske igre za Slovenijo. Zlata Primož Roglič in Benjamin Savšek, srebrna Tina Trstenjak in bronasti Tadej Pogačar so pisali zgodovino. Vrhunski uspehi in plemenite zgodbe teh in drugih olimpijcev ter veselje športnih navdušencev so zasenčili vse drugo – sicer skromno - poletno dogajanje. V oddaji med drugim ocenjujemo prvi del počitniške sezone, raziskujemo ozadje fiaska z aplikacijo za preverjanje pogojev PCT na primer v gostinstvu in se sprašujemo, komu koristijo poplave kot prvovrstna tema nemške kampanje pred septembrskimi volitvami. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Neveljaven email naslov