Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih petih letih povečalo. Letno število izdanih naslovov se je v tem obdobju zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma za slabo petino. Rezultati šeste raziskave Knjiga in bralci kažejo, da je v Sloveniji kar 43 odstotkov nebralcev – to je toliko kot pred 40 leti. Ali Slovenci torej izdamo preveč knjig, se v tokratnem Studiu ob 17-ih sprašuje Blaž Mazi z gosti. Gosti: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Kako spodbuditi mlade k aktivnemu državljanstvu, da bi se na primer udeleževali volitev in da bi kritično razmišljali o dogajanju v družbi? Mednarodne raziskave namreč razgrinjajo, da so naši učenci sicer dobro poučeni o državljanstvu, a hkrati ne želijo aktivno sodelovati v družbenem in političnem življenju. Bo ta razkorak med teorijo in prakso zmanjšal nov predmet v srednjih šolah, poimenovan »aktivno državljanstvo«? Ravnatelji so mu že odrekli podporo. Kako naprej, o tem voditeljica Nataša Lang in gosti z ministrstva za šolstvo, Klavija Šipuš z zavoda za šolstvo in ravnatelj I. gimnazije Maribor Herman Pušnik.
So izdelki, ki vsebujejo izvleček kanabinoida CBD, prepovedani? Med proizvajalci, predelovalci in tudi uporabniki je precej zmede. Inšpektorji so na terenu, ukrepov in navodil pa še ni. Tudi v Evropi je praksa povsem neenotna. Naša država zdaj prepoveduje te izdelke, potem ko jih je Evropska komisija v začetku leta uvrstila v katalog novih živil. Zakaj? Kakšne bodo posledice, pa tudi, kako (ne)varna je uporaba teh izdelkov, v današnjem Studiu ob sedemnajstih s Snežano Ilijaš.
Trideset let je minilo od grožnje tedanjega Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo z načrtovanim zborovanjem v središču Ljubljane. Tako imenovani Miting resnice naj bi slovenski javnosti odprl oči, v resnici pa je šlo za poskus, da bi zavrli ali celo ustavili razvoj demokratičnih procesov v Sloveniji in poznejše prve svobodne volitve. Republiško vodstvo se je temu uprlo, takratna milica pa je odločno stopila v bran slovenskim političnim interesom. O tem v tokratni oddaji s Stanetom Kocutarjem udeleženci tedanjih dogodkov. Tudi o širšem zgodovinskem ozadju preprečenega mitinga resnice, ki naj bi bil prvega decembra 1989 v Ljubljani. Gostje: dr. Tomaž Čas, leta 1989 poveljnik Posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve Pavle Čelik, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Ljubljana Borut Likar, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Novo mesto dr. Jure Gašparič, direktor Inštituta za novejšo zgodovino
Iran so pred dnevi zajeli najhujši nemiri po 10-ih letih. Kaplja čez rob, ki je pognala protestnike na ulice, je bila podražitev goriva. Prebivalci islamske republike se pritožujejo nad vse slabšimi življenjskimi razmerami, ki so tudi posledica ameriških ukrepov, toda režim v Teheranu ostaja trdno na oblasti. Več o razmerah v Iranu, pa tudi v bližnjevzhodni regiji, ter o pomenu za širša geopolitična razmerja v tokratnem Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc z gosti. - prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič - vodja sektorja za strateške študije in analize zunanjem ministrstvu, Stanislav Raščan - novinar in publicist Boštjan Videmšek - naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl
Nove tehnologije hitro spreminjajo svet. Motor razvoja, na katerega v Sloveniji velikokrat pozabljamo, so znanstvena odkritja. Delo letošnjih Zoisovih nagrajencev kaže, da so vrhunski dosežki mogoči tudi v finančno neprijaznih slovenskih razmerah. A koliko časa še? Postavlja se tudi vprašanje, ali izrazita premoč naravoslovno-tehniških ved, ki se kaže tudi ob izboru letos nagrajenih področij, zagotavlja vse potrebno za nadaljnji razvoj. O vrhunski znanosti in njenih učinkih v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Nina Slaček in nagrajenci: - pravnica akademikinja zasluž. prof. dr. Alenka Šelih, - fizik prof. dr. Denis Arčon s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan, - prof. dr. Matevž Dular s fakultete za strojništvo, - prof. dr. Jurij Lah s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in - prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru
Zaradi splošnega pompa, povezanega z migracijami, smo priče samoorganiziranju skupin, ki želijo prevzemati monopol države in igrati vlogo nekakšnih vaških straž. Po skoraj enem letu je država vendarle ugotovila, da ne gre za nekakšno sprevrženo taborništvo, temveč za zelo nalezljive zamisli, ki utegnejo že jutri postati strašljive. Gre pri vsem tem za varnostni ali bolj politično-propagandni projekt? O tem se bo v tokratni oddaji spraševal voditelj Robert Škrjanc. Gosti so: - Andrej Rupnik, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), - dr. Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede, - dr. Iztok Prezelj – Fakulteta za družbene vede, katedra za obramboslovje in - dr. Damir Črnčec, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za področje nacionalne varnosti
Slovenija velja za državo, v kateri sta položaj otrok in kakovost njihovega življenja na visoki ravni, a še vedno 45 tisoč otrok živi pod pragom revščine, prav tako državo pestijo slaba mreža strokovne pomoči za otroke v duševni stiski, niz drugih težav na področju zdravstva ter težave z romskimi otroki pri zagotavljanju njihovega dostopa do vode, elektrike in izobraževanja, kršene so tudi pravice otrok migrantov brez spremstva. Zakaj Slovenija ne najde rešitev tudi za najranljivejše skupine otrok in kakšna je vloga konvencije danes? O tem Špela Šebenik v ločenem pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, gosti v studiu pa bodo: - Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, - Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije in - Tomaž Bergoč, direktor Unicefa Slovenije.
Novih priložnosti na trgu dela je za iskalce zaposlitve veliko, enako velja tudi za zaposlitve brezposelnih, je slišati z Zavoda za zaposlovanje. Zvišuje se povpraševanje po visoko izobraženih, vse več je tudi zaposlitev za nedoločen čas. Če je to dobra novica za brezposelne, pa imajo delodajalci z iskanjem kadra težave že nekaj let. Kako jih rešujejo in kako lahko pri tem pomaga država? Odgovarjali bodo gostje Urške Valjavec v Studiu ob 17-ih: - državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, - direktorica UMAR-ja Maja Bednaš, - regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini in - izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković.
Napoved: Je pitna voda za 300 tisoč Ljubljančanov ogrožena? Graditev Kanalizacijskega voda C0 (C nič) , v katerem se bo kanalizacija iz Vodic in Medvod pretakala do čistilne naprave v Zalogu, se nadaljuje in poteka tudi čez vodovarstvenega območja. Lahko cevi z zaščitnimi sloji v resnici popolnoma preprečijo odtekanje fekalij v pitno vodo? Zakaj MOL ni pripravljen spremeniti trase? Kako je z gradbenimi dovoljenji, zakaj ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, lahko sploh še kaj zaustavi graditev kanalizacije čez vodovarstveno območje? O tem Alenka Terlep z gosti.
Francoski predsednik je te dni na polovici svojega mandata. Sprememb družbe, politike in gospodarstva se je Emmanuel Macron z vizijo, mladostjo in vnemo lotil takoj, ko se je z 39-imi leti vselil v Elizejsko palačo. Revizijo njegovih dosežkov in spodrsljajev ne le na francoskih tleh, ampak tudi v Evropski uniji in širše v svetu, bomo opravili v tokratnem Studiu ob 17-ih, v katerega je voditelj Luka Robida povabil novinarsko kolegico Mimi Podkrižnik, filozofa Igorja Pribca in ekonomista Jana Grobovška.
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ugotavljamo, da zdaj očitno ni več vprašanje, ali bomo v ustavo zapisali nov člen o slovenskem znakovnem jeziku, ampak kdaj in kako bomo to storili. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je predlagala nov člen 65a, s katerim bi ga priznali kot avtohton jezik. Kako uspešna so ta prizadevanja, kaj bi gluhi pridobili s tem in kako je potekalo raziskovanje slovenskega znakovnega jezika, ki je prineslo tudi prvo priročno videoslovnico z vsemi zakonitostmi tega jezika, Petra Medved in gosti: - vodja službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Marko Jenšterle, - sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart, - idejni vodja projekta Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika jezikoslovec doktor Matic Pavlič - gluha novinarka na Spletni televiziji ter napovedovalka v oddaji Prisluhnimo tišini Valerija Škof. Njen govor in celotno oddajo tolmači tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak.
Ukrep centralne banke, s katerim se zaostrujejo pogoji za potrošniška posojila, je razburil posojilojemalce, ki so ostali pod mejo za možno zadolžitev, pa tudi del gospodarstva in politike. Prepričani so, da bo ta omejitev v obdobju gospodarskega ohlajanja le še bolj zmanjšala porabo. Na drugi strani Banka Slovenije vztraja, da je več kot 20-odstotna rast potrošniških posojil nevzdržna, roki nad 10 let pa najdaljši v vseh državah Evropske unije. O tem Urška Jereb z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih!
Kje je slovenska politika po ločitvi vladne koalicije in Levice? Se bo vsaj koalicija brez težavnih usklajevanj v prihodnje premaknila iz vsebinskega vakuuma in se začela lotevati strukturnih posegov ter od kod izvira na novo obujeno strašenje, da bo vodenje vlade prevzel Janez Janša? Odgovori na ta in številna druga vprašanja s Tomažem Celestino in sogovornikoma, političnima analitikoma Janezom Markešem in Andražem Zorkom.
Policisti so se letos ukvarjali s skoraj 14 tisoč nezakonitimi prehodi meje. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je omogočal, da Slovenija ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Zato se postavlja vprašanje, kako bo ukrepala Slovenija, če se bo število nezakonitih prehodov še povečevalo? Kaj lahko na področju migracij pričakujemo v prihodnje? Kakšne so pravne možnosti za obvladovanje migracij? O tem v Studiu ob 17-ih Lucija Dimnik Rikič. Njeni gosti bodo: - državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin, - strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne, - predstojnik katedre za ustavno pravo in koordinator modula Jeana Monneta za pravo migracij in azila na Pravni fakulteti v Ljubljani Samo Bardutzky in - predstavnica Civilnodružbene iniciative Info Kolpa Iza Thaler.
30 let mineva od padca Berlinskega zidu. Bil je simbol razdeljenosti Nemčije na dve državi in Evrope na dva bloka, njegova zrušitev pa je simbol tektonskih političnih in drugih sprememb v Evropi. Privedla je do zloma vzhodnonemškega in drugih komunističnih režimov ter združitve obeh Nemčij. V Studiu ob 17-ih se bomo spomnili takratnih razmer in dogodkov ter pogledali, ali so se uresničile tedanje sanje Nemcev in drugih Evropejcev o lepši prihodnosti. Gostje: - strokovnjakinja za novejšo nemško zgodovino Polona Balantič - profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Anton Bebler - nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht
Živimo v času postresnice, alternativnih dejstev in lažnih novic. Algoritmi spletnih gigantov nas zapirajo v mnenjske mehurčke, v katerih se družimo s sebi podobnimi in si izmenjujemo šokantna razkritja o drugače mislečih. Prepoznavanje resnice je vse težje. Z novo tehnologijo ustvarjanja lažnih videoposnetkov, tako imenovano deepfake tehnologijo, gremo še korak naprej. Ta utegne nevarno vplivati na demokracije po vsem svetu. Za kakšno tehnologijo gre, kako se je razvila in kje vse se uporablja? O tem v Studiu ob 17.00 z Urško Henigman in sogovorniki.
Nepremičninski trg je še vedno pregret, le v Ljubljani se kaže cenovna stagnacija, zato se pojavljajo ugibanja, ali so cene v prestolnici dosegle vrh, pa tudi, zakaj je kvadratni meter novega stanovanja še vedno dražji od treh tisočakov. Banka Slovenije je pritisnila ročno zavoro na kreditiranje. Bo to pripomoglo k nižjim cenam stanovanj na trgu? Država medtem računa na graditev deset tisoč najemniških stanovanj v sedmih letih. So njeni načrti uresničljivi? Ta vprašanja in predloge iz stanovanjskega zakona bodo z voditeljico Majo Derčar komentirali gostje v studiu: Franci Gerbec, pravnik in nepremičninski strokovnjak, podjetje Profundis Dušan Jeraj, direktor in partner v podjetju Taxgroup svetovalne rešitve Zoran Madon, direktor in solastnik družbe Metropola IN
Tretjino kupcev mesa in mesnih izdelkov zanima samo nizka cena. Tako se na našem trgu in krožnikih znajde še marsikaj drugega kot opevani domači izdelki visoke kakovosti. To prikrito resnico razkrijejo šele mesne afere. Zelo pogost je umik ali odpoklic mesnih izdelkov šele potem, ko kupci že pojedo večino domnevno spornih izdelkov. V Studiu ob 17ih iščemo odgovore, kje je izigravanja predpisov najpogostejše, kako učinkovit je nadzor in obveščanje javnosti o tveganih živilih na trgu in kakšna je odgovornost nosilcev dejavnosti.
Mineva 10 let, odkar sta tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor slovesno podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi dokončno rešil mejni spor in tudi končal slovensko blokado hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo. Arbitražno sodišče je medtem razsodilo, toda Hrvaška ne priznava razsodbe, Slovenija pa znova grozi z blokado, tokrat hrvaškega vstopanja v schengensko območje. Smo spet na isti točki kot pred desetimi leti in kako naprej? O tem Špela Novak z dopisnik in gosti: dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava Tanja Starič, komentatorka in voditeljica Odmevov Vojko Volk, nekdanji veleposlanik na Hrvaškem
Neveljaven email naslov