Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Nekaj pred osmo uro zjutraj sta na bruseljskem letališču Zaventem odjeknili dve eksploziji. O eksploziji poročajo tudi z bruseljske podzemne železnice. Tiskovne agencije za enkrat poročajo o skupno najmanj 27 žrtvah, a gre za neuradne podatke. Preiskovalci so na letališču v treh samomorilskih jopičih našli še večje količine neeksplodiranega razstreliva. Reuters, ki se sklicuje na belgijsko tiskovno agencijo poroča, da naj bi bilo pred eksplozijo slišati tudi več strelov in vpitje v arabščini. Napadi na podzemni železnici so se zgodili v bližini institucij Evropske unije. Zaradi dogodkov so v Belgiji razglasili najvišjo stopno teroristične ogroženosti. Zunanje ministrstvo Republike Slovenije je za enkrat prejelo informacijo, da je bil v eksplozijah poškodovan en slovenski državljan, do nadaljnjega tudi odsvetujejo vsa potovanja v Bruselj. Poglobljeno o današnjih dogodkih v Studiu ob 17h.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropska unija in Turčija poskušata doseči zahtevni dogovor o zajezitvi pretoka beguncev, na katerega letijo kritike o trgovanju s človeškimi življenji. Ob tem se Grčija spreminja v begunsko taborišče Evrope, zaprtje balkanske poti pa je povzročilo humanitarno katastrofo na makedonsko-grški meji. Kaj se dogaja z evropskimi vrednotami in zaščito človekovih pravic? Ali je globoko razdeljena Unija zmožna najti učinkovito in humano rešitev begunske krize v Studiu ob 17-ih s Sandro Brankovič.
3 tisoč ljudskih poslancev v veliki palači narodov v Pekingu je končalo letošnje zasedanja kitajske skupščine s sprejetjem novega petletnega načrta, ki predvideva povprečno 6,5-odstotno gospodarsko rast, in zatrjevanjem, da je druga gospodarska sila sveta v ¬zanesljivih rokah. Optimizem naj bi bil upravičen. Kitajska je sicer v težavah, ne pa tudi v krizi. Kaj pa politična strategija? Kitajska, ki jo Združene države Amerike in azijske sosede obtožujejo neupravičenih ozemeljskih apetitov v Južnokitajskem morju, nasprotno obtožuje ZDA, da kopičijo orožje v regiji. V Studiu ob 17ih z Rajko Pervanje.
Izkoriščanje delavcev z elementi suženjstva – govorimo o trgovini z ljudmi, sužnjelastniških odnosih, delu na črno – vse to se dogaja tudi pri nas, kjer naj bi veljala načela socialne države in enakopravnosti. Kako je mogoče, da je v Loški dolini, kjer smo priče eni od najnovejših nepravilnosti, trajalo kar 15 let, preden so pristojni začeli ukrepati? Kdo je zatajil, nadzorni organi, lokalna skupnost ali kdo tretji? Kje so bili tako dolgo sindikati in kaj, če sploh kaj, bi lahko naredili delavci?
Po grožnjah z ugrabitvami otrok v trgovinskih centrih pred nekaj leti zadnje čase odmevajo primeri pogrešanih mladostnikov. Policija je sicer zanikala možnosti, da bi šlo pri mariborskih najstnikih za trgovino s človeškimi organi, a ti dogodki odpirajo številna vprašanja. Zakaj mladi izginjajo, se to dogaja bolj pogosto kot v preteklosti? So žrtve kaznivih dejanj, drog, gre za nesreče, mogoče celo samomore? Kako v teh primerih deluje policija, ki ji starši in nevladne organizacije pogosto očitajo počasnost in prezahtevne postopke? Kaj je ključno za uspešno preiskavo, kaj ob vsem tem prestajajo starši? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Šebenik.
Preprost »dober večer« je v hipu porušil stoletne ograde, postavljene okrog papeške službe. Vodenje rimskokatoliške cerkve je prevzel človek z drugačno vizijo cerkve. Kaj je Frančišek uspel premakniti za zidovi Vatikana in česa ne? Kakšen je njegov vpliv na svetovno politiko? Kaj še lahko pričakujemo od papeža Frančiška, o tem v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljem Boštjanom Debevcem.
Ljubljana je tudi uradno za eno leto postala Zelena prestolnica Evrope. Naziv ji je pred dvema letoma v Köbenhavnu na Danskem dodelila Evropska komisija za dosežke na področju trajnostnega razvoja in projekte, za katere smo jih prepričali, da jih bomo do leta 2025 uspešno opravili. O poti Ljubljane do tega naziva in kaj še čaka našo prestolnico, da bo upravičila to priznanje, se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Marjan Vešligaj.
Po Planiki in Peku, ki sta končala v stečaju, je vse bolj negotova tudi prihodnost žirovske Alpine. Vodstvo, ki je s svetovalno družbo pripravilo program prestrukturiranja, meni, da je ta zaradi zmanjševanja stroškov nujen. Predlagani ukrepi – tudi odpuščanje in selitev proizvodnje – so nesprejemljivi za delavce, žirovsko občino in poznavalce obutvene industrije. V reševanje družbe se je vključila tudi država. Kateri so vzroki za težave Alpine, kakšne so možnosti za ohranitev družbe s skoraj 70-letno tradicijo in prepoznavno blagovno znamko, kakšno vizijo prihodnosti ima DUTB in kdo je za prihodnost Alpine najbolj odgovoren?
Davčne spremembe so pred vrati in za davčno prestrukturiranje naj bi namenili do 90 milijonov evrov. S tem naj bi znižali stroške dela visoko izobraženih, ki tako ne bi bili več višji kot v konkurenčnih državah, medtem ko je dobiček podjetij med najnižje obdavčenimi. Bodo to dosegli s splošno spremembo dohodninske lestvice, ugodnejšo davčno obravnavo trinajste plače in božičnic? In na drugi strani – ali izpad proračunskih prihodkov nadomestiti s povečanjem obdavčitve dobička? Kakšna naj bo mala davčna reforma, da bodo zadovoljni v večjih in manjših podjetjih, pa tudi sindikati?
Dvajseto stoletje je bilo stoletje emancipacije žensk, ki so si v boju za enakopravnost zagotovile številne pravice. Izjemne spremembe so se zgodile na področju spolnosti in starševstva – materinstvo je postalo izbira in ne usoda. Svobodno odločanje o rojstvu otrok je ustavna svoboščina, zapisana v 55-em členu ustave Republike Slovenije. Število splavov se pri nas sicer vsako leto zmanjšuje; slovenske mladostnice celo opravijo najmanj splavov v Evropi. Kljub temu se krepi nasprotovanje pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Kako razumeti te pozive? Kakšne so izkušnje iz držav, v katerih je splav prepovedan? Je žensko telo znova polje boja za enakopravnost?
Begunska kriza je temeljito zamajala vrednote in enotnost Evrope. Članice Unije sledijo le vsaka svojim interesom, skupne solidarnosti ni. Povezava pa na današnjem vrhu s Turčijo išče rešitev, kako zaustaviti begunce že na turškem ozemlju. O vplivu tega dogajanja na 28-erico, ali lahko najde rešitev in v kakšnem času živimo, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Maribor ne samo stagnira, temveč umira. Delovnih mest ni, mladi se izseljujejo, med tistimi, ki ostajajo, pa je vse več odvisnih od socialnih prejemkov. Pred skorajšnjim obiskom vlade tam preverjamo, pri katerih projektih lokalna skupnost pričakuje njeno večjo angažiranost in pomoč. Razmere v mestu so resne, samo obljube ne bodo dovolj – teh so v mariborski občini slišali že veliko. Studio ob 17ih tokrat iz štajerske prestolnice z Bredo Čepe.
Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med številnimi prebežniki je množica otrok brez spremstva. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti? V Sloveniji je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. Čeprav so obravnavani drugače kot odrasli, je vseeno še premalo poskrbljeno za to najranljivejšo skupino prebežnikov. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi? Večino bo travmatična izkušnja zaznamovala za vse življenje. O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik.
V Združenih državah Amerike poteka ogorčen boj za predsedniške nominacije. Glasovanja na super torek v dvanajstih zveznih državah so bila ena od ključnih. Bo pri republikancih sploh kdo lahko ustavil svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, pri demokratih pa nekdanjo zunanjo ministrico Hillary Clinton? O napeti ameriški predvolilni tekmi v oddaji Studio ob 17h z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Trg dela se spreminja in se bo izrazito spremenil. Odvetnik za virtualno lastnino, profesor za socializacijo in druženje, profesionalni prijatelj – to so le nekateri od poklicev, ki bodo posledica silovitega tehnološkega razvoja in strukturnih sprememb družbe. Poklicev, ki jih poznamo, ne bo več. Kakšni so trendi? Kako, če sploh, se lahko na to pripravi odraščajoča generacija? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Vabimo vas, da s svojimi mnenji in vprašanji v oddaji sodelujete tudi vi.
Rusija in Združene države Amerike so pred dnevi sklenile dogovor o končanju nasilja v Siriji. Sirski režim in tudi več uporniških skupin so sprejeli sporazum, skrajne skupine, med njimi Islamska država, so izvzete iz njega. Kakšne možnosti ima mir po petih letih brutalnega nasilja? Lahko Sirija sploh ostane enotna država? Se bo reka beguncev, ki se z Bližnjega vzhoda vije proti Evropi, vendarle ustavila? V Studiu ob 17ih z Blažem Ermencem.
Skalni podor na regionalno cesto v Trbovljah, ki je mesto odrezal od glavnih cestnih povezav in železnice, je preizkušnja učinkovitosti dela številnih služb, ki so se tokrat odrezale dobro. Slišali bomo, kako odpravljajo posledice in kje po Sloveniji grozijo podobne nevarnosti, pa tudi o stanju drugih državnih cest, ki so že močno poškodovane in zato nevarne. Kaj novega si lahko obetamo letos in katera popravila bodo sledila zimi, bomo slišali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tobačni cent za preventivne programe, prepoved prodaje tobačnih izdelkov z aromami in dodanimi zelišči, ki dajejo lažen vtis, da je taka cigareta manj škodljiva, popolna prepoved oglaševanja, omejitev kajenja v avtomobilih ? vrsta ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje omejiti kajenje, ki ga je vse več, predvsem med dekleti in mladimi mamicami. Mladi so tudi ciljna skupina tobačne industrije. 10 smrti manj na dan - je ta cilj dosegljiv, se sprašujemo v Studiu ob 17ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Neveljaven email naslov