Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija s slovesnostjo v Gaberkah na območju Šoštanja začenja graditev tretje razvojne osi. 50 let od prve zamisli in 16 let po začetku umeščanja ceste v prostor. A do hitre ceste, ki jo bodo najprej gradili na Koroško, je še dolga pot. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je izdano samo za Gaberke, ne pa tudi za vse preostale odseke med Šentrupertom prek Velenja do Slovenj Gradca. Kako naprej ob številnih različnih interesih, ki spremljajo tretjo os, in ali bo projekt res končan v največ šestih letih, voditeljica Metka Pirc in gosti v studiu: - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Peter Dermol, novi župan Mestne občine Velenje, - Matic Tasič, predsednik odbora za tretjo os na svetu koroške regije in župan Prevalj, - Aljaž Verhovnik, koordinator mladinske iniciative za tretjo razvojno os.
Gospodarsko okrevanje po prvem valu epidemije je s poslabšanjem razmer zastalo in bo zaradi nihanj verjetno počasno. Najbolj prizadete so storitvene dejavnosti, rožnato pa ni niti v industriji. Vse bolj se kaže razlika med podjetji, ki na trgu zmagujejo, in tistimi, ki se komaj prebijajo. Zmagovalci industrije vlagajo v raziskave in razvoj, krepijo prednost pred konkurenti in širijo svojo navzočnost na različnih trgih. Kako to počnejo? Kako bodo preživeli drugi val epidemije in kaj menijo o državi, ki v tem času sprejema podporne ukrepe in strateške dokumente za zajemanje evropskih sredstev? S predstavniki podjetij se bo pogovarjala Maja Derčar. Gostje bodo: - dr. Jure Knez, solastnik podjetja Dewesoft in predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, - dr. David Močnik, vodja konstrukcije in razvoja v REM, - Uroš Zupančič, vodja nabave v Adria Mobilu in - Denis Jahić, direktor in član uprave AquafilSLO.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost Si-Cert poroča o letos rekordnem številu prijav spletnih prevar. Kako varna pa je naša kritična infrastruktura? Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu Evropske unije in ena od prednostnih nalog bo krepitev skupne kibernetski varnosti povezave. Kakšno škodo lahko kibernetski napad povzroči gospodarstvu, so lahko kibernetski napadi orožje za uresničevanje geopolitičnih interesov, ali lahko en kibernetski napad uniči državo, morda celo zahodno civilizacijo? Kateri so torej poudarki v pogovorih o geostrateški kibernetski varnosti? Odgovori z Urško Henigman in gosti: - Gorazd Božič, vodja SI-Certa, - dr. Uroš Svete, direktor Uprave RS za informacijsko varnost, - dr. Andrej Bregar, Informatika d.d., - Kaja Ciglič, Microsoft.
V Slovenijo se zaradi delovnih dovoljenj priseljuje vse več tujcev. Z vprašanjem priseljevanja, povezanim tudi z dovoljenji za stalno in začasno prebivanje tujcev in njihovih družin, se vsak dan spopadajo upravne enote, ki opozarjajo na vse večjo težavo fiktivnih bivališč. V naši državi je kar 312 naslovov, na katerih je formalno prijavljenih 12 tisoč 845 ljudi. Upravne enote in občine, ki se zato srečujejo tudi z zlorabami socialnih pravic, neplačevanjem davkov in izkoriščanjem delovne sile, državo pozivajo k nujnim sistemskim rešitvam. O tem voditeljica Aljana Jocif in gostje.
Jutri bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ki je koroške Slovence z državno mejo odrezal od večine slovenskega naroda. Vzdušje med slovensko in nemško govorečimi na avstrijskem Koroškem se je v zadnjih letih močno izboljšalo, številčno zdesetkana manjšina pa si še naprej prizadeva za izboljšanje svojega položaja in rešitev odprtih manjšinskih vprašanj. V kakšni kondiciji je danes slovenstvo na avstrijskem Koroškem, kakšna prihodnost se kaže pred slovensko manjšino? O tem iz v terenski oddaji iz Celovca voditelj Blaž Ermenc in gostje: - ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch - poslanka v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer - politolog in direktor celovške Mohorjeve založbe Karl Hren - koroški odvetnik in borec za manjšinske pravice Rudi Vouk
Dosedanji ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa in priporočila o samozaščitnem vedenju očitno nimajo želenega učinka, zato vlada sprejema vse strožje ukrepe. Bolnišnice delujejo že na robu zmogljivosti, postelje in intenzivni oddelki so napolnjeni s covid bolniki, posledično se že omejuje izvajanje drugih zdravstvenih programov. Kam nas zanaša drugi val koronavirusa in kam nas bo naplavil je vprašanje, ki ga zastavljamo gostom tokratne razprave pod vodstvom Helene Lovinčič. Gostje: - Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, - Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana, - Aleš Rozman, direktor klinike Golnik, član vladne svetovalne skupine za covid-19, predsednik Zdravstvenega sveta, - Marko Bitenc, koncesionar in član vladne svetovalne skupine za covid-19, - Marija Magajne, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorat za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje.
Spletna dostopnost je pomemben pogoj za enako vključevanje invalidov in starejših v družbo. Brez dostopnih informacij, ki jih danes pogosto dobimo prav na spletu, so lahko postavljeni v neenakopraven položaj. Slovenija je svojo zakonodajo že pred več kot dvema letoma uskladila z direktivo EU s tega področja. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij je takrat določil, da morajo biti od 23. septembra letos spletna mesta državnih organov, organov lokalnih skupnosti in oseb javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje – izjema so vrtci, osnovne in srednje šole ter javna radiotelevizija – ustrezno prilagojena in dostopna vsem državljanom, zlasti uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti. Kaj je bilo na tem področju že storjenega, koliko spletišč je res dostopnih, kako morajo biti prilagojena posameznim skupinam invalidov, kdo opravlja nadzor nad izvajanjem Zakona in zakaj je še vedno veliko spletnih strani nedostopnih ljudem z različnimi invalidnostmi? Odgovore iščemo v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Petro Medved. Gostje: - državni sekretar Peter Geršak z Ministrstva za javno upravo, - predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, - direktor Beletrine Mitja Čander, - sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart.
Začenja se 23. Festival slovenskega filma. Je poseben, kot je posebno obdobje, ki ga živimo, pravijo. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, razmišljamo v reprizi pogovora voditeljice Tese Drev Juh z sogovorniki. Ti so direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.
Prebivalec Slovenije letno zavrže nekaj manj kot 70 kg hrane. To ga stane 200 evrov. Štiričlansko družino torej 800 evrov. Zavržki hrane niso sporni le iz moralnega, socialnega in finančnega vidika. Predstavljajo tudi velik ekološki problem. Generalna skupščina Združenih narodov je zato 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, kmetijsko ministrstvo pa je v javno obravnavo poslalo Strategijo boja proti zavržkom hrane. O razmerah in rešitvah voditeljica Sabrina Mulec in gostje: - Lara Habič z Ministrstva za okolje in prostor in projekta Care4climate, - Tadeja Kvas Majer z Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, - Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Dočakali smo prvo letno poročilo, ki ga je evropska komisija pripravila o stanju vladavine prava v vseh članicah Evropske unije. Zanimanje za ugotovitve Komisije je toliko večje ob zavedanju, da vladavina prava predstavlja enega izmed ključnih temeljev, na katerem je zrastla Unija. Kako trden je torej ta temelj, kako majav, s katerih koncev spodkopan in kako trdno je torej tisto, kar stoji na njem? Kaj takšno poročilo pomeni za krepitev načel pravne države, kakšne očitke Bruselj namenja posameznim članicam, kako je bil pogled na pravosodje, protikorupcijske mehanizme in medijsko krajino sprejet v Sloveniji, kako bo prejemanje evropskih sredstev pogojeno s spoštovanjem vladavine prava in v kolikšni meri je vladavina prava kot primarno pojem pravne narave postala orodje prvovrstnega ideološkega obračunavanja. Voditelj Luka Robida je na pogovor o tem v studio povabil poslanca Evropskega parlamenta Ljudmilo Novak in Klemna Grošlja ter vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča, pred mikrofon pa tudi dopisnika Igorja Juriča in pravnika Janjo Hojnik in Mateja Avblja.
Od začetka oktobra naprej veljajo prosto oblikovane cene naftnih derivatov. Potrošniki, zaskrbljeni, da se utegnejo cene bencina in nafte ob razmeroma majhni konkurenci občutno zvišati, so na nogah. Po kakšni ceni bomo torej odslej kupovali naftne derivate, na kaj bomo morali biti pozorni, za koliko milijonov bo prikrajšan državni proračun in kaj to pomeni za največjega naftnega trgovca - Petrol? O vseh teh vidikih vladne odločitve, ki je vzdignila nemalo prahu, voditeljica Urška Jereb in gostje: - Franc Stanonik, z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Milan M. Cvikl, nekdanji član Evropskega računskega sodišča in odbora direktorjev v EBRD, - Aljoša Valentinčič, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije, - Sašo Šmigić, Generali Investments
Televizijsko soočenje ameriških predsedniških kandidatov je eden od največjih medijskih dogodkov na svetu. Bo Joeju Bidnu uspelo prepričati neopredeljene volivce, da se lahko le nova administracija odločneje spopade s težavami ameriške družbe, kot so epidemija covida-19 ter pojavi rasizma in neenakosti? Ali pa bo Donald Trump bolj prepričljiv z ocenami, da je bila že njegova administracija zelo uspešna v boju proti pandemiji in da je neprimerno več naredila za mir na svetu kot prejšnje? Soočenje predsednika in izzivalca ter volilne napovedi bomo ocenili in komentirali Studiu ob 17h z Marjanom Vešligajem in gosti. V oddaji sodelujejo dolgoletni veleposlanik v ZDA Andrej Kirn, komentatorja Matej Šurc in Andrej Stopar in strokovnjakinja za odnose z javnostmi Andreja Jernejčič.
Turizem se v obdobju koronavirusa prebija iz sezone v sezono. Poleti je imel slovenski turizem 34 odstotkov več nočitev domačih gostov in 70-odstotni upad tujih turistov. V Mestni občini Ljubljana je glede na lani v prvih osmih mesecih letos prenočilo 75 odstotkov manj gostov. Turistični boni so pomagali nekaterim turističnim destinacijam, za druge niso bili uspešni. O poletni sezoni, o bonih in njihovem pomenu, o tem, kakšno je stanje v mestnem in kongresnem turizmu ter kaj turistični delavci pričakujejo od zimskih mesecev voditeljica Katja Arhar in gostje: - Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, - Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, - dr. Maja Uran Maravič, profesorica na Fakulteti za turistične študije – Turistica Portorož, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije in generalni direktor Hotela Slon.
Zaradi pandemije koronavirusa je ves svet v akutnem stresu. Številni ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske, povečan strah, tesnobo in panične napade. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb je še teže priti k zdravniku. O problemu psihoterapevtske, psihiatrične in psihosocialne pomoči v obdobju koronske krize, vzrokih in posledicah naraščanja osebnih stisk in načinih reševanja te problematike voditeljica Martina Černe in gostje: - dr. Tina Sentočnik, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije, - dr. Špela Hvalec, psihiatrična bolnišnica Idrija, - in dr. Karin Sernec, psihiatrična klinika Ljubljana.
Pet let po množičnih migracijah v Evropo je Evropska komisija predstavila nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi obnovil zaupanje med članicami in omogočil nov, prožnejši sistem obvezne solidarnosti. A glede na prve odzive je za nekatere članice tudi to preveč - in to v obdobju, ko smo soočeni z novo migrantsko tragedijo na grškem otoku Lesbos. Ta traja že veliko dlje od požara v tamkajšnjem begunskem taborišču. Pot naprej iščejo voditeljica Špela Novak in sogovorniki - Nina Gregori, izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada EASO, - profesor Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede, - publicist Boštjan Videmšek.
Demografska statistika je neizprosna. Med drugim kaže, da bo zaradi vse večjega števila starejših število upokojencev že po letu 2040 preseglo število zavarovancev, kar bo izjemno obremenilo pokojninsko blagajno. Vse več denarja je treba za pokojnine zagotavljati iz državnega proračuna, trenutno približno eno milijardo evrov na leto. Finančne projekcije pa kažejo, da se bo ta znesek po letu 2040 vsaj podvojil, leta 2050 pa naj bi bil proračunski prispevek najvišji, in sicer 2,8 milijarde evrov. Politika že dolgo išče kompromis o tem, kakšen naj bi bil bodoči demografski sklad, ki bi v najbolj kritičnih letih z dodatnimi finančnimi sredstvi blažil pritisk na pokojninsko blagajno. Po dolgih letih usklajevanj in dogovarjanj sta zdaj pripravljena dva predloga ureditve tega sklada; koalicijski in opozicijski. Kaj prinašata, v čem se razlikujeta, kateri je boljši in zakaj? Stališča o tem v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj soočajo gosti: - Janez Sušnik, Zveza društev upokojencev Slovenije ZDUS, - prof. dr. Bogomir Kovač iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, - Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, - Jožef Horvat, poslanec Nove Slovenije, - Gorazd Prah, strokovni sodelavec Socialnih demokratov.
Od letos je 23. september v Sloveniji praznik športa. Na ta dan naj bi Slovenija dihala športno, tako v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot tudi sicer. Kakšen je pomen slovenskega športa za prepoznavnost Slovenije, za okolje in državljane? V kakšni formi je slovenski šport, ne le na tekmovalnem področju, kjer rezultati navdušujejo in združujejo Slovenijo, ampak tudi organizacijsko in strukturno? Zakaj je Slovenija pri repu držav po vlaganjih v šport glede na BDP? Kako bi se morala razvijati državna ureditev, da bi lahko praznovali še več podobnih obletnic kot danes, ko mineva natanko 20 let od prvih zlatih slovenskih olimpijskih kolajn? O tem v terenski oddaji z Bleda voditelj Boštjan Reberšak in gostje: - Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, - dr. Mojca Doupona, v.d. generalnega direktorja Direktorata za šport na Ministrstvu za iz izobraževanje, znanost in šport, - Rajmond Debevec, zlati olimpijec iz Sydneya, - Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke po Sloveniji.
Ob iskanju poti za gospodarsko okrevanje, prehod v novo ekonomijo in povečanje konkurenčnosti je osrednje vprašanje, s katerimi ukrepi lahko podjetja in politika povečajo produktivnost Slovenije. Dodana vrednost na zaposlenega znaša dobro polovico tiste, ki jo ustvarijo Avstrijci. Ministrstvo za gospodarstvo je naročilo izdelavo akcijskega načrta za večjo rast produktivnosti. Ukrepi so številni, med njimi so vlaganje v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter spremembe v političnem sistemu in pravnem okviru. Razpravo o produktivnosti odpiramo z gosti Studia ob 17-ih. Z gostiteljico Majo Derčar bodo Polona Domadenik, Andrej Božič in Ali Žerdin. Prisluhnite živo, na spletu ali v podkastu!
Trg poštnih storitev v Sloveniji zadnjih deset let doživlja precejšnje spremembe, kar občuti tudi Pošta Slovenije in posledično njeni uporabniki. Kot izvajalec zakonsko določenih univerzalnih poštnih storitev na tem področju Pošta namreč zaznava veliko zmanjšanje obsega in zviševanje stroškov zagotavljanja teh storitev. Ker želijo, da bi država univerzalne poštne storitve sofinancirala, so v Sindikatu poštnih delavcev pripravili predlog novele zakona o poštnih storitvah, z njihovo pobudo pa se strinjajo tudi v Pošti Slovenije. O tem in drugih izzivih voditeljica Lidija Cokan in gosti: - Karmen Lebe Grajf, pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije, - Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez, - Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev.
Državni zbor je za ta petek predvidel do 17 ur razprave o interpelaciji zoper ministra Aleša Hojsa. Opozicija povodu zanjo, povezanemu s koncertom spornega hrvaškega pevca, dodaja še niz očitkov. To bo prva seja po spremembah na vrhu Desusa. Prek oglašanj naših novinarjev iz parlamenta in z gosti v studiu bomo komentirali razmerja moči v koaliciji, parlamentu in politiki sploh ter ozadja in usodo ključnih političnih projektov.
Neveljaven email naslov