Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ker je medijsko zakonodajo povozil čas, dosedanji poskusi modernizacije pa so bili neuspešni, se med javno razpravo o osnutku novele zakona o medijih sprašujemo, ali bo ministrstvo za kulturo tokrat dobilo podporo za najnujnejše popravke. V Studiu ob sedemnajstih predstavljamo predlagane rešitve in prve odzive: dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, ustanovitelj radijske mreže Infonet Leo Oblak, član delovne skupine, ki na gospodarski zbornici pripravlja pripombe na osnutek, dr. Marko Milosavljević, profesor na fakulteti za družbene vede, in voditeljica Tatjana Pirc.
Najnovejši strelski pohodi v Združenih državah Amerike so znova odprli razpravo o širjenju sovraštva do priseljencev in rasizma. Med drugim jih povezujejo z rasistično retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar bo dodatno razgrelo ameriško politično ozračje pred predsedniškimi volitvami čez 15 mesecev. Bodo demokrati našli resnega izzivalca predsednika Trumpa? Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Brankovič.
V današnji oddaji bomo govorili o kamnu in tradiciji obdelave kamna na Krasu. Kraševci so z njim že od nekdaj močno povezani; ujel se je v njihovo dušo - z njim so si gradili domove, ščitili rodovitno, vendar vremenskim pojavom močno izpostavljeno rdečo kraško prst, v apnen'cah so ga žgali in pridobivali apno, ga gasili, bili so kamnoseki. Iz kamna so izdelovali irte, okenske in vratne okvirje, stopnice, vodnjake, žlebove, posodo za shranjevanje živil … potem so ga, tudi na Krasu, zamenjali sodobnejši in enostavnejši materiali, kamnite umetnine pa so vse prevečkrat končale v temeljih hiš, na gnojiščih, ali pa so jih enostavno razbili. V obdobju, v katerem se čedalje bolj in znova zatekamo k naravnim materialom, pa kamen spet pridobiva veljavo.
V gorah se te dni začenja prava planinska sezona. Večji obisk, narašča število dnevnih obiskovalcev, je povezan tudi z večjo obremenjenostjo planinskih poti, za katere zgledno in prostovoljno skrbijo markacisti. Finančno breme pa kljub temu, da je tudi planinski turizem del turistične prepoznavnosti države ostajajo na ramenih Planinske zveze Slovenije, saj država še ni našla sistemske rešitve. Tudi okoljska sanacija koč je počasna in zahtevna. Izpusti iz planinskih koč, vlaganje ribjih mladic, tudi kopanje obiskovalcev, ogrožajo občutljive ekosisteme gorskih jezer. Studio ob sedemnajstih v živo s Komne.
Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog za dopolnitev kazenskega zakonika v delu, ki govori o zastaranju spolnih zlorab. Po mnenju predlagatelja bi dopolnitev pomenila veliko olajšanje za žrtve, saj bi tudi po daljšem času imele možnost za pregon storilcev. Kaj kaže sedanja praksa pri pregonu storilcev in kakšno je stališče pravne in psihoterapevtske stroke ter nevladnih organizacij do tega predloga, boste slišali v Studiu ob sedemnajstih.
Požari v zbirnih centrih za odpadke so v zadnjih mesecih postali stalnica. Marsikje se kopiči stara embalaža, ki je kljub interventnemu zakonu še niso odpeljali. Država naj bi s prenovo sistema odpravila te težave. Načrtuje razširitev obveznosti za plačilo embalažnine in poseg v pogoje za ravnanje družb z odpadno embalažo. A spremembe so marsikomu trn v peti in jih uvajajo počasi. O tem, kako hitro bo zaživel nov sistem in v kakšni obliki ter kako do tedaj urediti razmere v komunalah in zbirnih centrih, v Studiu ob 17.00 z Erno Strniša.
Kaj združevanje Večera in Dnevnika v družbo DV pomeni za slovenski medijski prostor, oglaševalski trg, bralke in bralce, zaposlene, pa tudi za lastnike? Odgovore iščemo v torkovem Studiu ob sedemnajstih s Tatjano Pirc.
Najhitrejša cestna povezava med Idrijo in Ljubljano bo spet za mesec dni zaprta. Zaradi graditve galerije v Zali bo namreč do prvega septembra popolna zapora ceste na odseku od Idrije do Godoviča na tako imenovani keltiki. V mestu živega srebra, čipk in žlikrofov sicer poudarjajo, da zaradi zapore ne bodo odrezani od sveta, bodo pa dolgi obvozi prizadeli vse uporabnike te ceste in gospodarstvu znova povzročili precejšnje dodatne stroške. So pa na letošnjo zaporo bolje pripravljeni kot na lansko in večjih nevšečnosti ne pričakujejo. Več o zapori v Zali in širši problematiki cestnih povezav Idrijsko-Cerkljanskega z osrednjo Slovenijo pa v današnjem Studiu ob 17-ih.
Slovenščina spada med pet odstotkov vseh jezikov, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Za njeno promocijo in razširjenost v svetu skrbijo lektorati in študiji slovenščine na 60-ih univerzah. Večina jih je v Evropi, pa tudi na Japonskem, Kitajskem, v Združenih državah Amerike in Argentini. To so okna slovenske kulture v svet, ki med drugim izvajajo naloge nacionalnega pomena. Kako se tujci navdušujejo nad slovensko kulturo in jezikom? Kakšen potencial za mednarodno povezovanje je poučevanje slovenščine v tujini? V Studiu ob 17-ih boste slišali, kako prihajajo v stik s slovenščino na Kitajskem, Madžarskem, v Litvi in Ukrajini.
Mariborsko letališče Edvarda Rusjana zadnjih nekaj let kljub veliki naložbi v nov terminal in v obnovo starega bolj kot ne smeva. Od prejšnjega četrtka ga upravlja država, ki bi v primeru zaprtja letališča morala vračati evropski denar, porabljen za njegovo dograditev. Kaj se bo na drugem največjem mednarodnem letališču dogajalo prihodnje leto in pol in kakšna bo njegova prihodnost?
Theresa May po dveh letih predčasno končuje mandat predsednice britanske vlade, potem ko ji ni uspelo izpeljati ključnega projekta, urejenega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Njen naslednik ne bo imel veliko časa, če bo želel ujeti podaljšani izstopni rok, ki ga je odobril Bruselj. Kam bo šla britanska politika z novim premierjem? K slovesu konec oktobra z dogovorom z Unijo ali brez njega, vnovični prošnji za odlog izstopa, k predčasnim volitvam, razpisu drugega referenduma? Vprašanj je več kot odgovorov. Nekaj teh bo skušal najti Luka Robida s sogovorniki v Studiu ob 17.00.
Strankarski kolegi premiera Pedra Sancheza izražajo prepričanje, da bodo v parlamentu zmogli poiskati dovolj široko podporo za potrditev njegovega novega mandata. Sanchezovi socialisti so na aprilskih volitvah dosegli relativno zmago, a ostajajo brez trdne koalicijske večine v parlamentu. Če Sanchezu ta teden ne bo uspelo, bodo morali Španci v dveh mesecih znova na volišča. Obenem se vse bolj zapletajo tudi odnosi med Madridom in Barcelono, katalonski poslanci v Evropskem parlamentu še naprej ne morejo do potrditve svojih mandatov. Čakamo pa tudi sodbo za katalonske voditelje, ki so že več kot leto in pol v priporu z obtožbo upora.
Lahko bi rekli, da je turizem kot nogomet – vsak misli, da se spozna nanj, vsi imajo mnenje o njem. A najbolj ga poznajo tisti, ki tudi delajo v tej panogi. In skozi izkušnje, razmišljanje, tudi kritike hotelirja, turistične vodnice, kuharskega chefa in vodje turistične kmetije bomo spoznali, kaj po njihovem v slovenskem turizmu deluje, kje pa je še prostor za izboljšave.
Slovenija je do konca maja letos iz sedanje finančne perspektive počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte želele evropski denar, vendar tega za marsikatero vsebino ni. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t. i. »mehke«, nesnovne vsebine. Precej nejevolje povzroča tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala, da bo zaustavila izplačila. Ta vprašanja bodo v ospredju tokratnega Studia ob 17-ih z Majo Derčar.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona ljudi na leto. Z večjim obiskom v zadnjih letih se povečuje tudi število nesreč. Gorski reševalci, ki so vse bolj obremenjeni, so letos posredovali 282-krat. V Tolminu, ki je najbolj obremenjena postaja, pomagajo jadralnim padalcem, v Posočju največ ponesrečencem pri vodnih športih. Gorski reševalci vztrajno opozarjajo na previdnost in samoodgovornost. Skupaj s Planinsko zvezo Slovenije so izdali zloženko Varneje v gore poleti, na Vršiču so skupaj s kranjsko policijo postavili opozorilne table tudi v tujih jezikih. Zloženke bodo na voljo pri krajevnih turističnih ponudnikih. Gorski reševalci ugotavljajo, da informacije in lepe fotografije na spletu ter blogih lahko zavedejo predvsem tuje obiskovalce, saj so razmere v gorah popolnoma drugačne.
V pogovoru z ministrom za zdravje, Alešem Šabedrom o številnih aktualnih temah, vse od njegovih prvih vtisov na tem položaju, katere nasvete bo dal novemu direktorju ljubljanskega UKC, kako se loteva krajšanja čakalnih dob, kaj predlaga v aneksu 2 glede plačevanja družinskih zdravnikov?
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Delovna skupina za dodatni vodni vir Krasa in Istre je začela delo. Njena naloga je najti vodni vir, ki bi obalnim občinam zagotovil dodatnih 500 litrov pitne vode na sekundo. Po razlitju kerozina v kraška tla le nekaj metrov od izvira Rižane želijo občine od države kmalu slišati konkretno časovnico. Pristojni medtem nadaljujejo preventivne ukrepe in monitoring pred morebitnim onesnaženjem. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle.
Danes je vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Do leta 2050 bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. In to dejstvo Slovenijo uvrša med najstarejše države na svetu. Izdatki za pokojnine, socialo in zdravstvo se bodo občutno povišali že veliko prej. Pripravljene so spremembe pokojninske zakonodaje. Upokojitvena starost se ne bo povišala, višji bo odmerni odstotek za nove upokojence, novosti se obetajo tudi na področju dvojnega statusa. Bo to dovolj? O predlaganih novostih zakonodaje, pa tudi o tem kdaj pričakovati novo reformo z gosti: državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, predsednik Obrtne zbornice Branko Meh in predstavnik Pergama Aljoša Čeč.
24 let po genocidu v Srebrenici in po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, se zdi, da so države zahodnega Balkana še vedno ujetnice istih nasprotij kot pred vojno. V zadnjem času smo priča nekaterim novih procesom, ki morda napovedujejo drugačno razmerje sil. Spremembe se napovedujejo v Albaniji, Srbiji, posledično morda tudi na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Bodo te utrdile evropsko perspektivo ali pa bo Balkan ostal prizorišče merjenja moči velikih držav?
Neveljaven email naslov