Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Iztekajoči se teden so zaznamovali predvsem praznik solidarnosti po vojni ujmi ter praznika združitve Prekmurcev z matičnim narodom in največji krščanski Marijin praznik. Zbrali smo odzive na skupek ukrepov, ki jih namerava vlada vključiti v interventni zakon za pomoč po poplavah. Opozarjamo na posledice podnebnih sprememb tudi drugod – po Kanadi in Havajih pustošijo požari. Z našo azijsko dopisnico govorimo o opustošenju, ki ga je v dveh letih po umiku Američanov v afganistanski družbi povzročil talibanski režim, s posebnim poročevalcem pa o duhu sarajevskega filmskega festivala. Kritični pregled tedna ta petek z Blažem Ermencem.
Skoraj štirinajst dni po strahoviti vodni ujmi velik del Slovenije ostaja razdejan. Kako potekajo še zadnje intervencije in obljubljena plačila zanje? Kje občine potrebujejo pomoč pri ocenjevanju škode, ki bo podlaga za pomoč? Bo odpravljanje posledic in obnovo res bistveno olajšal interventni zakon, ki je že na tokratni seji vlade? Bo mogoče do jesenskega deževja dovolj sčistiti in urediti struge, da se katastrofa ne ponovi? Kopičijo se odpadki, prostori nekaterih vrtcev in šol so uničeni, ceste do njih marsikje neuporabne. Kako začeti obnovo in koliko besede pri tem naj imajo občine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc.
Kakšno je letošnje festivalsko dogajanje, kako jih je prizadela vodna ujma in kako se rešujejo iz stisk in zagat? Kako se organizatorji festivalov povezujejo med seboj, s kakšnimi idejami vplivajo drug na drugega in kje bodo z izvedbami koncertov pomagali zbirati sredstva za tiste, ki jih v teh razmerah nujno potrebujejo? Kakšna je pri vsem tem vloga Ministrstva za kulturo? O vsem tem z gosti, ki skrbijo, da tudi v težkih časih glasba krepi duha človečnosti in voditeljico Simono Moličnik. Gostje: Klemen Ramovš, umetniški vodja festivala Seviqc Brežice, direktor zavoda Ars Ramovš; Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica, profesor na visoki šoli za glasbo v Hamburgu; Jan Kern, programski vodja festivalov Imago Sloveniae - Podoba Slovenije; Tomaž Močnik, lastnik delavnice Orglarstvo Močnik; Ana Čop, ena od dveh umetniških vodij festivala Jazzinty. Ministrstvo za kulturo je tik pred oddajo odpovedalo sodelovanje in poslalo pisno sporočilo.
Na današnji dan solidarnosti bomo tudi v oddaji Studio ob 17.00 pozornost namenili tej plemeniti lastnosti, ki jo Slovenci izkažemo ob vsaki nesreči. Pripravljenost pomagati je od prvega dne poplav izrazilo izjemno veliko ljudi. Kako lahko pomagate? Kam se obrniti? Kje so nevarnosti? Kakšna so navodila civilne zaščite in kakšne potrebe humanitarnih organizacij? Zbrali bomo zgodbe solidarnosti in spomnili, da nihče v tragediji ni sam.
Teden dni po katastrofalnih poplavah v več kot 180-ih občinah še vedno odpravljajo posledice najhujše vodne ujme pri nas. Številne ceste ostajajo neprevozne, ponekod sta še vedno moteni dobava električne energije in oskrba s pitno vodo. Kopičijo se odpadki in širijo črevesne bolezni, nekaterim domovom še vedno grozijo plazovi. Podjetja so utrpela za več kot 400 milijonov škode. Kmetje so zaradi uničenih hlevov, pridelkov in krme povsem na tleh. Pomoč prihaja od vsepovsod. Kako bo pomagala država, kako mednarodna skupnost? Kako pomagajo ljudje in kaj potrebujejo prizadeti v pregledu dogajanja tega tedna s Sandro Krišelj.
Škodo imajo tako kmetije v gorskih območjih, kjer je še vedno nevarnost plazov kot nižinske kmetije, ki bodo večino poplavljenih pridelkov morale zavreči. Kaj v tem trenutku prizadeta kmetijska gospodarstva najbolj potrebujejo in s katerimi ukrepi bo država skušala vzpostaviti razmere za normalno proizvodnjo? Je možno polja na poplavnih območjih v prihodnje zaščititi pred onesnaženim muljem? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije.
Kdaj bo spet vzpostavljeno cestno in elektro omrežje, kdaj obnovljeni oziroma na novo postavljeni mostovi? Kateri ne nujni gradbeni projekti bodo ustavljeni, da bo gradbena mehanizacija preusmerjena na najbolj prizadeta področja. Neukročene reke in na tisoče plazov so spremenili relief države, kakšna bo končna sanacija? In nenazadnje bodo gradbinci upoštevali stroko in naravne danosti ali bo sanacija samo do naslednjih velikih padavin? O vsem tem z gosti: Bojan Tičar, direktor Direkcije za infrastrukturo Združenje GIZ Uroš Blažica, sicer predsednik uprave Elektra Primorska Miloš Bavec, Direktor GeoZS Franci Steinman, nekdanji profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, prve ocene pa se že merijo v več milijonih. Posledice so katastrofalne. Uničena je oprema, materiali, ponekod je poplavilo cele proizvodne objekte. Nekateri še več tednov ne bodo obratovali, številni zaposleni na najbolj prizadetih območjih tako ostajajo doma. Država napoveduje pomoč. Kakšno ter kaj pričakujejo in potrebujejo podjetja? Kako bodo prilagodili delo, bodo kljub pomoči prisiljeni v morebitna odpuščanja? O vsem tem z gosti in voditeljico Urško Valjavec v Studiu ob 17.00. Gosti: Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana. Boštjan Gorjup, direktor BSH
Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države. Kakšne so razsežnosti se bo šele pokazalo, ko bo voda odtekla, prizadeta pa je skoraj vsa država. Škoda je gromozanska in bo najverjetneje precej presegla prve ocene o 500 milijonov evrov. Naša država je zato že zaprosila za mednarodno denarno pomoč, potrebujemo pa tudi helikopterje, montažne mostove, bagre in drugo mehanizacijo. Kakšne so razmere in kje je še vedno nevarno, kakšne so potrebe ljudi, podjetnikov in občin ter kje in kako začeti sanacijo v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in Natašo Mulec
Vreme nam to poletje res ne prizanaša. Po silovitih neurjih, rekordno veliki toči, ta teden celo pravi tornado in zdaj še jesenske intenzivne padavine s hudimi poplavami. Posledice so katastrofalne, kolikšna je škoda še ni znano, saj prizadeti ob tako pogostih katastrofah komajda sanirajo najnujnejše. Kdaj in kako bodo občine sploh lahko sanirale škodo? Kako bo pomagala vlada in kdaj je pričakovati prvo finančno pomoč? O vsem tem, pa tudi o vplivu takšnega vremena na turistični obisk v kritičnem pregledu tega tedna s Heleno Lovinčič, v katerem tudi o vremenskem dogajanju v tujini ter pospešenih evakuacijah iz vse bolj nemirnega Nigra.
Slovenske gore v poletni sezoni obišče 1,3 milijona planincev, med njimi je vse več tujih obiskovalcev. Večji obisk povečuje tudi število nesreč in posredovanj gorskih reševalcev. Številne bi lahko preprečili z večjo obveščenostjo pred odhodom v gore, zlasti tujih obiskovalcev. Ti namreč informacije iščejo predvsem pri turističnih ponudnikih in društvih, ki pa za podrobnejše presoje niso dovolj strokovno usposobljeni. Kako povečati varnost v gorah v živo iz Bohinja z voditeljico Aljano Jocif in gosti: Dr. Gregor Dolinar, predsednik GRZS Martin Šolar, podpredsednik PZS Miha Arh, predsednik GRS Bohinj Tajda Markeš, turistično-informacijski center TD Bohinj
Številni otroci v Sloveniji živijo v nevzdržnih razmerah. Javnost je nedavno pretresel primer šestletnika, ki je bil po vrnitvi od očeta k materi pozitiven na kokain. K odpravi kršitev pravic otrok v tovrstnih primerih bo pristojne po novem lahko pozival varuh otrokovih pravic. O položaju otrok pri nas ter o tem, zakaj potrebujemo posebnega varuha otrokovih pravic in kakšna bo njegova vloga bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Igorjem Šoltesom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjano Milavec in častno članico Zveze prijateljev mladine Slovenije Liano Kalčina.
Nedavni vetrolomi so povzročili veliko škodo tudi v gozdovih. Lastniki gozdov morajo k sanaciji pristopiti čim prej, zlasti v smrekovih gozdovih, da se s tem prepreči še večja namnožitev podlubnikov. Kako zagotoviti čim bolj učinkovito sanacijo ob pomanjkanju izvajalcev del? Koliko so gozdovi ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in kakšni so strateški cilji države? O vsem tem z gosti: - Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Gregor Danev iz Zavoda za gozdove Slovenije; - Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije; - Marko Matjašič, glavni direktor SiDG - Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Kulturne in ustvarjalne dejavnosti že nekaj časa ne želimo več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izvira iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Koliko je vreden vsak evro, vložen v kulturo, v ponovitvi pogovora, ki ga je za Ars pripravil Aleksander Čobec. Sodelujejo: Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost; dr. Bogomir Kovač, profesor ekonomije na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Uršula Cetinski, tudi direktorica Cankarjevega doma; Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana; in Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova. Oddaja je nastala ob finančni pomoči Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.
Slovenija čisti razdejanje in zgroženo sešteva škodo po divjih neurjih. Interventna pomoč je na poti, a občine skrbijo sredstva za sanacijo. Pojasnjujemo načrte za zakonske spremembe, ki bi omogočile predplačila za sanacijo. A treba se bo prilagoditi podnebnim spremembam, in to vsepovsod: pri graditvi stavb, v kmetijstvu, urejanju hudournikov. Izkušnje kažejo, da naravne nesreče lahko celo spodbudijo gospodarsko rast, a na to ne gre računati, medtem ko iz Nemčije prihajajo novice o recesiji, inflacija pa ob vnovičnem dvigu temeljnih obrestnih mer evroobmočja vztraja na previsoki ravni. Komentiramo tudi vojno proti Ukrajini, ki jo Rusija vodi tudi na prehranskem področju.
Slovensko gospodarstvo se počasi a vztrajno ohlaja. Najbolj je na udaru industrijska proizvodnja, ki se je letos skrčila že za 8 odstotkov. Kako se podjetja soočajo s padcem naročil, dražjim zadolževanjem in pomanjkanjem delovne sile? So slovenska podjetja res pretirano obremenjena z davki in prispevki, zaradi tega pa premalo konkurenčna? Kako bi na njihovo poslovanje vplivale dodatne obremenitve, ki jih napoveduje vlada? O vsem tem in odzivih na sveže odločitve Evropske centralne banke v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Karl Lipnik, analitik časnika Delo; predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode; Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.
Invazivne tujerodne rastline so za svetovno okolje velika težava in grožnja za biotsko raznovrstnost tudi v naši državi. Evropska unija je leta 2014 sprejela uredbo o invazivnih tujerodnih rastlinah. Na seznamu, ki se sproti posodablja, je zdaj 41 vrst invazivnih tujerodnih rastlin in 30 invazivnih živalskih vrst. Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih rastlin, kako ogrožajo gozdove, kako pomembne so različne akcije v lokalnih okoljih, ki prepoznavajo ta problem in ozaveščajo? Gozdarski inštitut Slovenije je v projektu Life Artemis razvil posebno javno dostopno aplikacijo za spremljanje in prepoznavanje tujerodnih vrst. O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: dr. Branka Tavzes, Sektor za biotsko raznovrstnost Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, naravovarstvena svetovalka na kranjski OE Zavoda za varstvo narave; Simon Zidar, Gozdarski inštitut Slovenije.
Po slabem izidu lokalnih in regionalnih volitev za vladajoče socialiste je španski premier Pedro Sanchez za to nedeljo sklical predčasne parlamentarne volitve. Te so potekale ravno ob začetku španskega predsedovanja Evropski uniji. Tudi v Španiji se krepi skrajna desnica, nenaklonjena pravicam žensk, homoseksualcev in priseljencev, zanikovalka nujnosti blaženja podnebnih sprememb, pa tudi močna zagovornica centralistične Španije in ostra nasprotnica osamosvojitvenih teženj Katalonije. Kaj politični preobrat v eni največjih članic Unije pomeni za državo, za povezavo in za evropske volitve prihodnje poletje, voditeljica Špela Novak z gosti. Gotje: Urša Geršak z oddelka za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Veronika Rot, prevajalka iz španščine in katalonščine; dr. Jan Grobovšek, ekonomist, z Univerze v Edinburghu; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Ta teden smo želi, kar smo pred tem sejali. Zaradi desetletij malomarnosti do podnebja smo želi viharje in nove žrtve po Evropi in pri nas. Na pravih, žitnih poljih je žetev poznejša in skromnejša, stiska kmetov pa tudi posledica sejanja ruske agresije po Ukrajini. V oddaji predstavljamo pričakovane sadove novega zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega je državni svet odredil popravni izpit. Prah dvigujejo tudi načrti ministrstva glede ureditve trga dela, na okopih so predvsem delodajalske organizacije. Za zdaj je zaposlenost še rekordna, vse več pa je znamenj o ohlajanju gospodarstva. V kritičnem pregledu tedna z Majo Derčar pa seveda tudi o dramatični kolesarski dirki po Franciji.
Neveljaven email naslov